- pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
- odrasla samica konja
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
- 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera
- 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
- 2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
- 3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra]
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
- večja strupena kača z razširljivim vratom, ki živi v južni Aziji in Afriki; primerjaj lat. Naja
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
kóder2 veznik [kódər]
- 1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika
- 1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
- 2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira
- 2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
- 3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]
- 1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
- 2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
kóder kóli; in kóderkóli prislov [kódər kóli]
- 1. navadno v zvezi od koder koli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
- 2. navadno v zvezi od koder koli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
kodírnik kodírnika samostalnik moškega spola [kodírnik]
- 1. iz računalništva in informatike program ali naprava za kodiranje podatkov ali signalov
- 2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno ali elektrostatično merjenje pomikov ali zasukov; SINONIMI: iz elektrotehnike dajalnik
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]
ETIMOLOGIJA: ↑koder
- 1. delati, oblikovati kodre
- 1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
- 2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast
- 2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
ETIMOLOGIJA: ↑koder
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 82
- 83
- 84
- 85
- 86
- 87
- 88
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086