Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kódrček kódrčka samostalnik moškega spola [kódərčək]
    1. navadno ekspresivno zvit šop las ali dolge dlake, zlasti manjši
      1.1. ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: navadno ekspresivno koder
    2. navadno ekspresivno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji, zlasti manjši
ETIMOLOGIJA: koder
kognícija kognícije samostalnik ženskega spola [kognícija]
    duševni proces spoznavanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kognition, angl. cognition) iz lat. cognitio ‛spoznanje, odkritje’ iz cognōscere ‛spoznati, odkriti’
kókeršpanjél kókeršpanjéla; in kóker španjél samostalnik moškega spola [kókəršpanjél]
    srednje velik pes s srednje dolgo dlako, navadno rdečkasto rjave, črne barve ali črne in bele barve, in daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cocker spaniel iz cocker (iz cock ‛streljati sloke’ iz cock ‛petelin’) + španjel - več ...
kóker španjél kóker španjéla; in kókeršpanjél samostalnik moškega spola [kókər španjél]
    srednje velik pes s srednje dolgo dlako, navadno rdečkasto rjave, črne barve ali črne in bele barve, in daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cocker spaniel iz cocker (iz cock ‛streljati sloke’ iz cock ‛petelin’) in španjel - več ...
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus; SINONIMI: kura
      1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: kura
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška, slabšalno kura
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik [kokóšji] STALNE ZVEZE: kokošja kuga
ETIMOLOGIJA: kokoš
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška]
    1. ekspresivno kokoš
    2. podoba, ki predstavlja kokoš
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš, slabšalno kura
FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška
ETIMOLOGIJA: kokoš
kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják]
    1. prostor za bivanje, gojenje kokoši; SINONIMI: kurnik
    2. slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen prostor sploh; SINONIMI: slabšalno kurnik
    3. slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ljudi, ki tako dogajanje povzroča; SINONIMI: slabšalno kurnik
FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku
ETIMOLOGIJA: kokoš
kolédnica kolédnice samostalnik ženskega spola [kolédnica]
    1. obredna pesem, ki se kot voščilo poje, igra od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
    2. ženska, ki hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz koleda (glej koledovati), v drugem pomenu kolednik
kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik]
    kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: koledovati
kolédniški kolédniška kolédniško pridevnik [kolédniški] ETIMOLOGIJA: kolednik
koledovánje koledovánja tudi kolédovanje kolédovanja samostalnik srednjega spola [koledovánje] tudi [kolédovanje]
    običaj, pri katerem se hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: koledovati
koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati]
    hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
kolesníca kolesníce samostalnik ženskega spola [kolesníca]
    1. navadno v množini sled, ki jo pusti kolo vozila, navadno v obliki ugreznjenega pasu
    2. navadno v množini, ekspresivno ustaljen, predviden potek, način delovanja, mišljenja, življenja
STALNE ZVEZE: umazana kolesnica, vijoličasta kolesnica
ETIMOLOGIJA: kolo
kolíbri kolíbrija samostalnik moškega spola [kolíbri]
    zelo majhna ameriška ptica z dolgim, ozkim kljunom in pisanim perjem, ki zaradi zelo hitrega mahanja s krili ustvarja brneč zvok; primerjaj lat. Trochilidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolibri in frc. colibri iz nekega karibskega jezika - več ...
kolišévka kolišévke samostalnik ženskega spola [kolišéu̯ka]
    iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografije udornica
ETIMOLOGIJA: starejše koleševka, nejasno, morda iz kolehati ‛stresati, valiti’, pslov. *kolysati, *kolyxati ‛tresti, zibati se’
kolobárnica kolobárnice samostalnik ženskega spola [kolobárnica]
    iz biologije mesnata lističasta goba z belimi trosi; primerjaj lat. Tricholoma
STALNE ZVEZE: pegasta kolobarnica, zimska kolobarnica
ETIMOLOGIJA: kolobar
kolonáda kolonáde samostalnik ženskega spola [kolonáda]
    iz arhitekture prostostoječ niz zgoraj povezanih stebrov ali tak niz kot del stavbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolonnade iz frc. colonnade, iz colonne ‛steber’ < lat. columna
komár komárja samostalnik moškega spola [komár]
    majhna žuželka z dolgimi nogami, katere samica sesa kri; primerjaj lat. Culicidae
STALNE ZVEZE: komar mrzličar, tigrasti komar
ETIMOLOGIJA: = cslov. komarъ, komarь, hrv., srb. kòmār, rus. komár, češ. komár < pslov. *komarъ iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...
komárček komárčka samostalnik moškega spola [komárčək]
    1. zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: iz botanike navadni komarček
STALNE ZVEZE: navadni komarček, sladki komarček
ETIMOLOGIJA: h koromač
Število zadetkov: 583476