Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

konjedêrec konjedêrca tudi konjedérec konjedérca samostalnik moškega spola [konjedêrəc] tudi [konjedérəc]
    1. kdor se ukvarja z odvozom, odstranjevanjem bolnih, neželenih živali, zlasti psov
      1.1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja z odvozom, odstranjevanjem živalskih trupel
    2. slabšalno kdor s kom ravna slabo, neprimerno, ga izkorišča
ETIMOLOGIJA: iz konj + tvorjenka od dreti po zgledu starejšega mrhoderec ‛kdor odira mrhovino’, kar je iz mrha ‛poginula žival, mrhovina’, ‛kljuse’ + tvorjenka od dreti - več ...
konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca]
    1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
    2. skupina jezdecev na konjih
      2.1. društvo, organizacija, ki združuje jezdece na določenem območju
    3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
ETIMOLOGIJA: konjenik
konjeník konjeníka samostalnik moškega spola [konjeník]
    1. vojak, policist, ki za premikanje, opravljanje nalog uporablja konja
    2. kdor jezdi konja
ETIMOLOGIJA: konj
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: konjenik
konjeníštvo konjeníštva samostalnik srednjega spola [konjeníštvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z rejo in dresuro konj, urjenjem jezdecev, organizacijo tekmovanj s konji
      1.1. šport, pri katerem se tekmuje s konji
ETIMOLOGIJA: konjenik
konjerêja konjerêje samostalnik ženskega spola [konjerêja]
    dejavnost, ki se ukvarja z rejo konj
ETIMOLOGIJA: konj + reja
konjerêjec konjerêjca samostalnik moškega spola [konjerêjəc]
    kdor se ukvarja z rejo konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: konjereja
konjerêjka konjerêjke samostalnik ženskega spola [konjerêjka]
    ženska, ki se ukvarja z vzrejo konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: konjerejec
konjerêjski konjerêjska konjerêjsko pridevnik [konjerêjski] ETIMOLOGIJA: konjereja
kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo] ETIMOLOGIJA: konj
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]
    1. ekspresivno konj
    2. igrača, ki predstavlja konja
    3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček, konjska moč, konjska sila
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič
ETIMOLOGIJA: konj
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno cestno motorno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič, konjska moč, konjska sila
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: konjič
kônjski kônjska kônjsko in kónjski kónjska kónjsko pridevnik [kônski] in [kónski]
    2. del pridevniške zloženke v obliki n-konjski, manj formalno ki je v zvezi z določenim številom konjskih moči
STALNE ZVEZE: konjska moč, konjska muha, konjska sila, konjski rep
FRAZEOLOGIJA: konjska doza (česa)
ETIMOLOGIJA: konj
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica]
    1. stavba za bivanje in oskrbo konj
    2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
    3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz konj
konjúšnik konjúšnika samostalnik moškega spola [konjúšnik]
    1. kdor oskrbuje konje in navadno pomaga jezdecu pri začetku, zaključku ježe
    2. slabšalno kdor slepo sledi ukazom, navodilom drugih
ETIMOLOGIJA: iz konjuh, iz konj
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás]
    1. godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg
      1.1. igranje tega godala
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz kontra + bas - več ...
kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst]
    kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrabassist, it. contrabbassista, glej kontrabas
kóntrabasístka kóntrabasístke samostalnik ženskega spola [kóntrabasístka]
    ženska, ki igra kontrabas, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: kontrabasist
kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija]
    1. preprečevanje zanositve
      1.1. metoda, sredstvo za preprečevanje zanositve
    2. preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje
STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...
kontracépcijski kontracépcijska kontracépcijsko pridevnik [kontracépciski] ETIMOLOGIJA: kontracepcija
Število zadetkov: 583476