Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kosítrov kosítrova kosítrovo pridevnik [kosítrou̯ kosítrova kosítrovo] ETIMOLOGIJA: kositer
kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]
    1. ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved
    2. iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla
STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: kosmatin
kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka]
    ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda
ETIMOLOGIJA: kosmatinec
kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]
    1. nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...
kosôvnica kosôvnice samostalnik ženskega spola [kosôu̯nica]
    popis sestavnih delov, materiala in postopka izdelave določenega izdelka, ki se uporablja zlasti v proizvodnji in trženju
ETIMOLOGIJA: kos
kostánjar kostánjarja samostalnik moškega spola [kostánjar]
    kdor se ukvarja s peko in prodajo kostanja
ETIMOLOGIJA: kostanj
kostánjarica kostánjarice samostalnik ženskega spola [kostánjarica]
    ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; SINONIMI: kostanjarka
ETIMOLOGIJA: kostanjar
kostánjarka kostánjarke samostalnik ženskega spola [kostánjarka]
    ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; SINONIMI: kostanjarica
ETIMOLOGIJA: kostanjar
kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka]
    1. jurčku podobna užitna goba s temno rjavim klobukom, svetlo rjavim koničastim betom in belkastim mesom, ki na prerezu pomodri; primerjaj lat. Boletus badius
    2. iz zoologije raca s temno rjavim perjem, belim trebuhom in manjšo belo progo na krilih; primerjaj lat. Aythya nyroca
ETIMOLOGIJA: kostanj
kôstno-mêsni kôstno-mêsna kôstno-mêsno pridevnik [kôstnomêsni]
STALNE ZVEZE: kostno-mesna moka
ETIMOLOGIJA: kostni + mesni
košárkar košárkarja samostalnik moškega spola [košárkar]
    1. športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkaš
      1.1. kdor igra košarko, se s košarko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: košarka
košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica]
    1. športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkašica
      1.1. ženska, ki igra košarko, se s košarko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: košarkar
košarkáš košarkáša samostalnik moškega spola [košarkáš]
    športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkar
ETIMOLOGIJA: košarka
košarkášica košarkášice samostalnik ženskega spola [košarkášica]
    športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkarica
ETIMOLOGIJA: košarkaš
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]
    1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna
      1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
    2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz kotel ali h kot - več ...
kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast] ETIMOLOGIJA: kotanja
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
    1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
    2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
    3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
    4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
      4.1. taka priprava, navadno kot del druge
    5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
    6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
kozáča kozáče samostalnik ženskega spola [kozáča]
    iz zoologije velika sova s sivkastim perjem z rjavimi progami in daljšim repom, ki živi v Evropi in Aziji; primerjaj lat. Strix uralensis
ETIMOLOGIJA: koza
kôze kôz množinski samostalnik ženskega spola [kôze]
    nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SINONIMI: črne koze
STALNE ZVEZE: črne koze
ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla]
    1. odrasel samec koze
    2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
    3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
    4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
    5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz koza
Število zadetkov: 668910