- iz zoologije velika sova s sivkastim perjem z rjavimi progami in daljšim repom, ki živi v Evropi in Aziji; primerjaj lat. Strix uralensis
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôze kôz množinski samostalnik ženskega spola [kôze]
ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...
- nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SINONIMI: črne koze
ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz ↑koza
- 1. odrasel samec koze
- 2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
- 3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
- 4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
- 5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz ↑koza
kozjerêja kozjerêje samostalnik ženskega spola [kozjerêja]
- dejavnost, ki se ukvarja z rejo koz
kozjerêjec kozjerêjca samostalnik moškega spola [kozjerêjəc]
- kdor se ukvarja z rejo koz, navadno poklicno
kozjerêjski kozjerêjska kozjerêjsko pridevnik [kozjerêjski]
- 1. ki je v zvezi s kozjerejci ali kozjerejo
- 1.1. ki je namenjen za kozjerejce
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič
- 2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič
kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít]
- 1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
- 2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: kozmopolitka
kozmopolitánski kozmopolitánska kozmopolitánsko pridevnik [kozmopolitánski]
- 1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitski
- 1.1. ki kaže, izraža take izkušnje, znanje; SINONIMI: kozmopolitski
- 1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitski
- 2. ki je v zvezi s kozmopoliti 2.; SINONIMI: kozmopolitski
- 3. kot samostalnik v obliki kozmopolitansko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
kozmopolitízem kozmopolitízma samostalnik moškega spola [kozmopolitízəm]
- 1. lastnost koga, da ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
- 1.1. dejstvo, da kaj, zlasti kako okolje, ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
kozmopolítka kozmopolítke samostalnik ženskega spola [kozmopolítka]
- 1. ženska, ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
- 2. vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: iz biologije kozmopolit
kozmopolítski kozmopolítska kozmopolítsko pridevnik [kozmopolítski]
- 1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitanski
- 1.1. ki kaže, izraža take izkušnje, znanje; SINONIMI: kozmopolitanski
- 1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitanski
- 2. ki je v zvezi s kozmopoliti 2.; SINONIMI: kozmopolitanski
- 3. kot samostalnik v obliki kozmopolitsko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
- 1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
- 2. skrajni, končni del česa
- 2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
- 2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
- 4. iz zoologije zadnji sekalec konja
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
- 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 88
- 89
- 90
- 91
- 92
- 93
- 94
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476