Zadetki iskanja
zmérjanje tudi zmerjánje -a s (ẹ́; ȃ)
glagolnik od zmerjati: že od daleč se je slišalo vpitje in zmerjanje
glagolnik od zmerjati: že od daleč se je slišalo vpitje in zmerjanje
zmerjanje samostalnik srednjega spola
zmérjati -am nedov., tudi zmerjájte; tudi zmerjála (ẹ́)
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo / zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo / zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni
- zmerjáje :
zmerjaje in preklinjaje se je prerinil v ospredje
- zmerjajóč -a -e:
zmerjajoč ga vso pot, ga je peljala domov; zmerjajoča ženska
- zmérjan -a -o:
zmerjani otroci; biti od vseh zmerjan
zmérjati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zmérjanje tudi zmerjánje (ẹ́) koga z/s kom/čim ~ soseda s pijancem
zmérjati se -am se (ẹ́) z/s čim ~ata ~ z živalskimi imeni
zmérjati se -am se (ẹ́) z/s čim ~ata ~ z živalskimi imeni
zmérjati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo glasno in grobo oštevati koga/kaj
/Neprestano/ so ga zmerjali /zaradi površnosti/.
/Neprestano/ so ga zmerjali /zaradi površnosti/.
zmẹ́rjati -am nedov.
zmę́rjati, -am, vb. impf. schelten; grdo z. koga; z. koga s tatom, z oslom, s coprnico, jemanden einen Dieb, Esel, einen Hexe schelten, C., M.
zmerjati nedov., F3, contumeliare, ẛaṡhmagati, ẛmerjati, ẛaſramovati, ferrahtati; excipere iniuriosè, fruṡhtati, ṡmerjati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ẛmirjati, ferṡhmagovati
zmerjati -am nedov. zmerjati: ga sazhne kregat, inu smeriat nedol. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat nedol. S. Miklausha ǀ mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat nedol. ǀ Seneca je imel urshoh s'ſlepzy takorshne otroke smerjat nedol. ǀ sapovei Jeremiu Preroku, de imà takorshne s' norzy ſmiriat nedol. ǀ leta sazhne krajla smjeriat nedol., inu sanizhuati ǀ ti is iese ſmeriash 2. ed., inu kaunesh druge ǀ ti mati tuoio hzher s' lotarzi smeriash 2. ed. ǀ Ti kateri smerjesh 2. ed., inu tepesh tuojga blishniga ǀ s' Satanam ga smeriesh 2. ed. ǀ ſashpotujesh, inu ſmeriesh 2. ed. Mashnike ǀ Katere S. Chryſoſtomus mozhnu krega, inu ſmeria 3. ed. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni, de ijh s'merjejo 3. mn., de ſe s'nijh shpòt delaio ǀ ſmeriaite vel. 2. mn., inu priklinaite pamet Judesha Iskariota ǀ s'norzmy ijh je ſmerjal del. ed. m ǀ taiſto je ſmerjal del. ed. m s' pyanko ǀ yh je ſmerial del. ed. m, inu dial, de nebodo nihdar dobriga dozhakali ǀ Tudi jeſt bom smerial del. ed. m, inu preklinal tebe, O Judesh Iskariot ǀ Nash S. Varih je pomogal, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali del. mn. m, inu tepli zmerjati se zmerjati se: kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio, inu smirjeio 3. mn.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28535
- 28536
- 28537
- 28538
- 28539
- 28540
- 28541
- ...
- 29178
- Naslednja »
Število zadetkov: 583556