Fran

znȃnstvo – glej znȁn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znȃnstvọ, n. 1) die Bekanntschaft; — 2) die Wissenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; podavajo se na znanstva, kajk.-Valj. (Rad); pomočno z., die Hilfswissenschaft, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znanstvo samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

znanstvoslǫ̑vje, n. die Wissenschaftslehre, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znan. svet. okrajšava

ePravopis: Slovenski pravopis 2016: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znanščina samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

znanǜvati -ǘjem nedov. naznanjati, sporočati: znanüvo zdaj glávni dvornik AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znarekováti -újem dov. (á ȗ)
povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis: znarekovati dopis tajnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znarekováti -újem dov.; drugo gl. narekovati (á ȗ) komu kaj ~ tajnici dopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znásad, adv. übereinander, Gor.; (nam. vznasad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znašal [del.] gl. znajti ♦ P: 1 (TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znášanje -a s (ȃ)
glagolnik od znašati1: znašanje stvari skupaj / znašanje močnejšega nad šibkejšim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znȃšanje 1., n. das Zusammentragen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znȃšanje 2., n. 1) das Prahlen, Dict.; das Gepränge, Cig.; die Effecthascherei, Cig.; — 2) das Benehmen, ogr.-C.; — 3) das Ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znášanje -a s prenašanje, potrpljenje: Szád Dühá je pa znáſánye KŠ 1771, 568; Znáſſanye je nyega na tou napelalo KM 1796, 63; kri'za i nevôl znásanye BRM 1823, VII; Ali bogáſztvo znáſanya zametávas KŠ 1771, 450; Od znásanya Me vari BRM 1823, 381; Daj mi mirovno trplivoſzt Na nevôl znásanye BRM 1823, 455; liki Bo'zi ſzlü'zbeniczke vu vnougom znáſanyi KŠ 1771, 538; Boj ponizen vu znásanyi KAJ 1870, 166

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znašanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

znašanje1 s, F2, accumulatio, v'kúp ẛnaſhanîe, gmeranîe, gori nakladanîe; mellatio, -onis, medú v'kupai ṡnaſhanîe, medu ſpravlanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znašanje2 s, gloriabundus, -a, -um, polhen hvale, ṡnaſhanîa; gloriatio, ṡnaſhanîe, hvalenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znášati1 -am nedov. (ȃ)
z nošenjem spravljati kam: nosači znašajo prtljago k vlaku, v letalo; znašati kamenje na kup; ranjence so znašali pod šotore
// z nošenjem spravljati skupaj: znašala jim je hrano in kurjavo; vse popoldne so znašali stvari za praznovanje; material sta znašala od vsepovsod / čebele znašajo med in cvetni prah; ptice znašajo gnezda / znašati skupaj
● ekspr. znašati jezo nad kom zaradi jeze zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati

znášati se 
1. ekspr., v zvezi z nad z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo: sovražnik se je znašal nad prebivalstvom; grdo se je znašal nad njo
2. star. maščevati se: znaša se za krivico; 

prim. iznašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

znášati2 -am nedov. (ȃ)
z izrazom količine imeti, dosegati velikost, vrednost, kot jo izraža določilo: dolg, škoda znaša milijon evrov; izračunali so, koliko znašajo celotni stroški / račun je znašal več, kot so pričakovali / publ. njegov prihranek znaša sto tisoč evrov prihranil je sto tisoč evrov / površina znaša pet kvadratnih metrov meri; temperaturna razlika ne sme znašati več kot nekaj stopinj biti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.