Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
želẹ̑zništvọ, n. das Eisenbahnwesen, C.
Pleteršnik
želẹznják, m. der Brauneisenstein, Cig., Jan.
Pravopis
želézno nač. prisl. (ẹ́) poud. ~ ga je zgrabil za vrat |zelo močno, krepko|
Pravopis
železno.. prvi del podr. zlož. železnocésten, železnodôben
SSKJ²
železnocésten -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. železniški: železnocestna postaja
Pleteršnik
želẹznocẹ́stən, -stna, adj. Eisenbahn-; železnocestna družba, proga, postaja, DZ., nk.
SSKJ²
železnodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na železno dobo: železnodobne gomile / železnodobna kultura
Pravopis
železnodôben -bna -o (ó; ó ȏ ó) arheol.
železnodôbni -a -o (ó) ~a gomila
Geologija
želézno končevánje -ega -a s
SSKJ²
želézo -a s (ẹ́)
najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve: pridobivati železo; rja razjeda železo; taliti železo; krhko, lomljivo, trdo železo; vroče železo; livarna železa; zlitine železa in drugih kovin; predmeti iz železa; ekspr. tega pa ne bo vzdržal, saj ni iz železa; železo in jeklo / kovati, piliti, stružiti, valjati železo / lito železo oblikovano z ulivanjem v forme; z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
// pog. železen predmet: udaril ga je z železom; z razbeljenim železom vžigati znamenja
// predmeti, izdelki iz železa: topot konj se je mešal z žvenketom železa / zbirati staro železo
● ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. ta avtomobil je za (med) staro železo je dotrajan, neuporaben; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
♦ metal. surovo železo ki pride iz plavža; železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C; min. meteorsko ali izpodnebno železo iz meteoritov; telursko železo železo zemeljskih kamnin, zemeljsko železo; teh. betonsko železo za v beton; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L; okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga; palično železo v obliki palic
Pravopis
želézo -a s, snov. (ẹ́) taliti ~; ~ v krvi; poud. Tega pa ne bo vzdržal, saj ni iz ~a |ni tako trden, močen|; skup. prekovati staro ~; poud. biti za (med) staro ~ |biti dotrajan, neuporaben|; števn., neknj. pog. razbeljeno ~ železen predmet; poud. imeti dve ~i v ognju |dva načrta hkrati|
Celotno geslo Frazemi
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza, bíti za med stáro želézo, bíti za v stáro želézo, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti med stáro želézo, íti v stáro želézo, kováti želézo, doklèr je vróče, med stáro želézo, ne bíti iz želéza, odíti med stáro želézo, rómati med stáro želézo, spremeníti kàj v stáro želézo, stáro želézo, v stáro želézo, vèč želéz je v ôgnju
Celotno geslo Pregovori
železo je sestavina izrazov
Kuj železo, dokler je vroče
Celotno geslo Etimološki
želẹ́zo -a s
Pleteršnik
želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.-C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.-C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
Prekmurski
želèzo -a s
1. železo: i delao je z-'ſeleza vſzáke féle delo KM 1796, 10; mores 'Selezi prouti ſztáti KM 1783, 280; 'snyih 'selezo i lejpolicsne 'senszke polübili KOJ 1848, 7; pren. ino oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27
2. okovi, verige: i v-'ſelezo je zakovani KM 1790, 56
Celotno geslo Pohlin
železo [želé?zo] samostalnik srednjega spola

železo

Hipolit
železo samostalnik srednjega spola
Vorenc
železo s, F44, acies, -ei, ostrúst na ſheléṡi; calamistrum, -tri, ẛheléẛu, s'katerim ſe laſſè kravṡhajo; candens ferrum, reẛbelenu ẛheléẛu; cataphractus, vus v'ẛheleẛi oblizhen; ferro obductus, okován s'ṡheléṡom; ferrumen, -nis, lotanîe, varjenîe ṡheléṡa; ferruminare, lotati, v'kup ṡvariti ṡheléṡu; vomer, -ris, lemeṡh, zhertalu, pluga ṡheleṡu, orazha; prim. železa 
Svetokriški
železo -a s 1. železo: Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi: v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče
Število zadetkov: 579086