Fran

žigósati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; žigósanje (ọ̑) koga/kaj ~ dopisnice; poud. ~ nasprotnike |negativno označevati|; žigosati koga/kaj za koga/kaj ~ someščane za izdajalce |označevati, opredeljevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žigọ̑sati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žigósati se SSKJ² nedovršni in dovršni glagol

potrjevati svojo prisotnost na delovnem mestu, kakem kraju ali dogodku sploh 

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. žìgosati, iz žígati ‛žgati’ iz žgati - več ...

Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika 2016, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žigósni pridevnik

1. ki je v zvezi z žigosanjem, opremljanjem z žigom 
1.1 ki se uporablja pri žigosanju  

2. ki je v zvezi z žigosanjem, potrjevanjem prisotnosti 

ETIMOLOGIJA: ↑žigosati se

Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika 2016, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

Žigov Žigova Žigovo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2016: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žigovína -e ž (í)
pravn. žignina: plačati žigovino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žȋgra, f. 1) der Holzzunder, Ip.-Mik.; — 2) kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žìha tudi žíja -e ž žeja: od znanoszti 'zelenya obüdnyeno 'ziho z-lehkim odgoni AI 1875, kaz. br. 1; Dober 'zupnati szád pogaszi 'zijo KAJ 1870, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žihar gl. žiher ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žíher [žihər] prisl. (í)
nižje pog. lahko: žiher greste tja / žiher mi verjameš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žíher [hə] povdk. (í) neknj. ljud. lahko: ~ greste tja; ~ mi verjameš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žíher prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žiher [žíh?r] pridevnik

zanesljiv, gotov, varen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žiher prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žiher pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žiher povedkovnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žiher prid., F4, inturbatus, -a, -um, neṡhaloſten, neṡkarbán, ṡhihar; non sum securus de vita, ſi neſim lebna ṡhiher; securus, -a, -um, ṡhihir, pres ṡkarbý; tutus, -a, -um, ṡhihir

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žiher prisl., F5, confidenter, ẛhiher, ẛavuplivu; liberè, ſlabodnu, ṡhiher; propemodum, ṡhiher; securè, ṡhiher; tutè, ṡhihir

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žiher prisl. lahko: ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash ǀ satorai jest shiher bom rekal de en hudobni kershenik nej bulshi kakor en Ajd ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo ǀ Satorai shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament je en tak velik zhudesh ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ shiger moresh rezhi primer.> ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj biti glave/lebna žiher nedov. biti gotov za svoje življenje: David je bil bogaboyezh, inu vener nej bil glave shiher pred Krajlom ſaulam ǀ nej bil shiher ſvojga lebna ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine, taku de nej bil shihar ſvojga lebna ǀ nej ſhiher ſvojga lebna cilu taiſti kateri tebe lubi ← srvnem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’ < stvnem. sihhur(i) ← lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’; → ziher

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.

žiher pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.