Fran

žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žingrc

GLEJ: šingrc

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žingrc m, clema, -tis, -dis, ẛeliṡzhe dvuje ſorte, ſlak, inu ẛhyngerz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žingrlec m, vinca, -ae, ṡhingerlz, ṡeliṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žȋnj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žinj

GLEJ: šin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žínja – glej žíma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.-C. (Vest.), BlKr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žínjati -am nedov. (ī)
nar. koroško misliti, premišljevati: ne žinjaj več name; žinja, da mora že tako biti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žȋnje, n. der Leberbalsam (achillea ageratum), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žìnje -a s žima: Konj v répi má duge žinje AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žinje

GLEJ: šinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žȋnkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žíonati -a -o prid. žuljav: ſzam doſzta glédao I 'sionate poplate SIZ 1807, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žír -a m (ȋ)
plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir
// ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žír -a m (ȋ) v rokah imeti dva ~a; snov. nabirati bukov ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.

žȋr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.