Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
živȃdən, -dna, adj. voll Ungeziefer, Čemšenik (Gor.).
Pleteršnik
živȃdina, f. = živad 1), Jan.
SLA 2
živadinjak
Jezikovna
Živa glasba ali glasba v živo?

Je prav, če rečemo, da vabimo na prireditev z živo glasbo?

SSKJ²
živáhen -hna -o prid., živáhnejši (á)
1. ki se lahkotno in veliko giblje: živahni mladiči; živahni otroci / jezdil je na živahnem konju / živahne oči / ekspr. živahne snežinke
2. ki ima veliko življenjske moči in jo kaže v delovanju, govorjenju, mišljenju: živahen, sproščen človek; kljub starosti je še živahen / živahen kolektiv, razred / živahna domišljija
// ki izraža, kaže, da ima osebek veliko življenjske moči: živahna hoja, kretnja / dekle živahnega vedenja
3. ekspr. na katerem je veliko gibajočih se ljudi, premikajočih se vozil: živahen trg; živahna ulica / ob tej uri je promet zelo živahen
// v katerem se veliko dogaja: lokal je živahno zbirališče študentov / gospodarsko živahno mesto
4. ekspr. v katerem si različne stvari hitro sledijo: živahen pogovor; živahna tekma; živahno društveno življenje / živahen ritem; živahna skladba
5. ekspr. na katerem je veliko raznovrstnih stvari: živahna slika / krilo z živahnim vzorcem
 
živahne barve svetle, zlasti tople
6. publ. zelo dejaven, delujoč: v tem času so bili vohuni živahni / živahno potresno območje
7. publ. velik, pogost: živahno povpraševanje po izdelkih / dotok inteligence je bil živahen
    živáhno prisl.:
    živahno gledati, hoditi / v povedni rabi v obednici je bilo živahno
Pravopis
živáhen -hna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ otrok; ~a ulica
živáhnost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Etimološki
živáhen – glej žȋv
Pleteršnik
živáhən, -hna, adj. lebhaft, regsam, munter, Cig., Jan., nk.; hs.
Pravopis
živáhno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ hoditi
SSKJ²
živáhnost -i ž (á)
lastnost, značilnost živahnega: otrok ne kaže živahnosti; njena neprisiljena, mladostna živahnost / živahnost kretenj / vnašati živahnost v pogovor / na trgu je živahnost pojemala
Pleteršnik
živáhnost, f. die Lebhaftigkeit, Cig., Jan., nk.; hs.
Pleteršnik
živák, m. eine lebende Wurzel des Weinstockes, Mur., Cig., Met.; živaki, bes. die obersten Seitenwurzeln, Cig.; die Saugwurzeln, Z.
SSKJ²
živál -i [živau̯ž (ȃ)
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine; gojiti, pariti, udomačiti živali; lov. žarg. položiti žival na dlako ustreliti jo; dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival; žival z dolgim repom; čreda živali; trpi kot žival zelo / divje, domače živali; jamska, morska žival; male živali hišni ljubljenčki; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev / v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in judovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali / človek je žival, ki misli in govori
 
agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival
// ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč
2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival; gumijasta, plišasta žival; žival iz plastike
3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla; za nekatere ljudi so bili delavci samo živali; ravnati s kom kot z živaljo
// bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali / moški so včasih pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna
4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil
5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš
6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj
Pravopis
živál -i [-u̯] ž (ȃ) gojiti ~i; kmet. pitovna ~; vet. male ~i; zdrav. poskusna ~; poud.: ravnati s kom kot z ~jo |grdo, surovo|; člov., slabš. Ta ~ ne pozna usmiljenja |surovi, hudobni človek|; ljubk. uboga ~, kako dela |človek; ženska|; skup. vsa ~ v hlevu |živali|; pojm., poud. V nekaterih ljudeh je veliko ~i |živalskosti, živalskega|
Celotno geslo Frazemi
živál Frazemi s sestavino živál:
králj živáli
Celotno geslo Pregovori
žival je sestavina izrazov
Prašič je kralj živali
Celotno geslo Etimološki
živȃl – glej žȋv
Pleteršnik
živȃł, -li, f. das Thier; domača, divja, morska, gozdna ž.; — tudi: coll. die Thiere, LjZv.; das Vieh: žival oklasti, Ravn. (Abc.).
Celotno geslo Pohlin
žival [živ?u? živ?li] samostalnik ženskega spola

žival

Hipolit
žival samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 579086