Zadetki iskanja
živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; (hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
živát -i ž perutnina: deca, 'zivát pomôcs iscse AIP 1876, br. 3, 1; pérje, ár so ž nyim živáti največ pokrite AI 1878, 24
živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.-C., Mik.; — coll. das Gethier (bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.-C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.-Mik.
živcírati -am nedov. (ȋ)
pog. razburjati, dražiti2: z ugovori živcirati učitelja / hrup me živcira
pog. razburjati, dražiti2: z ugovori živcirati učitelja / hrup me živcira
- živcírati se
razburjati se, biti živčen: ne živciraj se, vse bo narejeno; živcirati se zaradi denarja
živcírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; živcíranje (ȋ) neknj. pog. razburjati, dražiti: koga z/s čim ~ učitelja z odgovori
živcírati se -am se (ȋ) neknj. pog. razburjati se, biti živčen
živcírati se -am se (ȋ) neknj. pog. razburjati se, biti živčen
žívček -čka m (ȋ) ekspr.
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
žívčen -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje
2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek; ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenija
1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje
2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek; ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenija
- žívčno prisl.:
živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
žívčen -čna -o; bolj ~ (ȋ) ~ smeh; biti ~
žívčni -a -o (ȋ) ~ sistem; ~o vlakno
žívčnost -i ž, pojm. (ȋ)
žívčni -a -o (ȋ) ~ sistem; ~o vlakno
žívčnost -i ž, pojm. (ȋ)
žívčen-čna -opridevnik
- nemiren, nestrpen
- kdo biti živčen kot kdo/kaj
- , kdo biti živčen zaradi koga/česa
- , kdo biti živčen pred/za čim, kje, kdaj
- , kdo biti živčen v/na čem, kje, kdaj
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28790
- 28791
- 28792
- 28793
- 28794
- 28795
- 28796
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086