Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pravopis
Živána -e ž, oseb. i. (ȃ)
Avtomatika
žíva níčla -e -e ž
Bovški
živa nit
Pleteršnik
živȃra, f. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; (hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
Geologija
žíva skála -e -e ž
Planinstvo
žíva skála -e -e ž
Gledališče
žíva slíka -e -e ž
Prekmurski
živát -i ž perutnina: deca, 'zivát pomôcs iscse AIP 1876, br. 3, 1; pérje, ár so ž nyim živáti največ pokrite AI 1878, 24
Besedje16
živat gl. život ♦ P: 1 (JPo 1578)
Pleteršnik
živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.-C., Mik.; — coll. das Gethier (bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.-C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.-Mik.
Prekmurski
živázen -zni ž perutnina: ali kákse 'sivázen ropocse KOJ 1845, 100
SSKJ²
živcírati -am nedov. (ȋ)
pog. razburjati, dražiti2z ugovori živcirati učitelja / hrup me živcira
    živcírati se 
    razburjati se, biti živčen: ne živciraj se, vse bo narejeno; živcirati se zaradi denarja
Pravopis
živcírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; živcíranje (ȋ) neknj. pog. razburjati, dražiti: koga z/s čim ~ učitelja z odgovori
živcírati se -am se (ȋ) neknj. pog. razburjati se, biti živčen
Celotno geslo Etimološki
živcȋrati – glej žȋvec
SSKJ²
žívček -čka m (ȋekspr.
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
Pravopis
žívček -čka m (ȋ) manjš.; poud. |živec|
SSKJ²
žívčen -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje
2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek; ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● 
živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ 
anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenija
    žívčno prisl.:
    živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
Pravopis
žívčen -čna -o; bolj ~ (ȋ) ~ smeh; biti ~
žívčni -a -o (ȋ) ~ sistem; ~o vlakno
žívčnost -i ž, pojm. (ȋ)
Celotno geslo Vezljivostni NG
žívčen-čna -opridevnik
  1. nemiren, nestrpen
    • kdo biti živčen kot kdo/kaj
    • , kdo biti živčen zaradi koga/česa
    • , kdo biti živčen pred/za čim, kje, kdaj
    • , kdo biti živčen v/na čem, kje, kdaj
Število zadetkov: 579086