Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
žȋvčen – glej žȋvec
Pleteršnik
žívčən, -čna, adj. Nerven-: žȋvčnọ vlakence, die Nervenfaser, živčni pletež, das Nervengeflecht, Cig. (T.).
SLA 1
živčen
Pleteršnik
živčeník, m. die Nervenscheide (neurilemma), (zool.), h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
živčevína, f. die Nervensubstanz, Cig. (T.), Erj. (Z.).
SSKJ²
žívčevje -a s (ȋ)
živci telesa ali dela telesa: poškodovati si živčevje; bolezni živčevja; delovanje, zgradba živčevja; živčevje in čutila
♦ anat. osrednje živčevje ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; parasimpatično, simpatično živčevje; periferno ali obrobno živčevje ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; biol. vegetativno živčevje ki deluje samostojno, neodvisno od volje
Pravopis
žívčevje -a s, skup. (ȋ) delovanje ~a
Pleteršnik
žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
SSKJ²
žívčnež -a m (ȋ)
ekspr. živčen človek: miriti živčneža
Pravopis
žívčnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |živčen človek|
žívčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
žívčnežev -a -o (ȋ) poud.
žívčničin -a -o (ȋ) poud.
Bovški
živčnež m
Pleteršnik
žȋvčnica, f. die Netzhaut des Auges (retina), Cig. (T.).
SSKJ²
žívčnik -a m (ȋ)
zastar. živčen človek: težave živčnikov
Pravopis
žívčnik -a m, člov. (ȋ) neobč. živčen človek
SSKJ²
živčnína -e ž (ī)
anat. živčna snov v osrednjem živčevju: kostnina, mišičnina in živčnina
Pravopis
živčnína -e ž, snov. (í) anat.
Čebelarstvo
žívčni vozlìč -ega -íča m
Pravopis
žívčno prisl. (ȋ) nač. ~ mežikati; ozirn. ~ bolan
SSKJ²
žívčnost -i ž (ȋ)
stanje živčnega človeka: živčnost ga je minila; živčnost igralcev pred nastopom / od živčnosti je začel jecljati
Celotno geslo Etimološki
žȋvčnost – glej žȋvec
Število zadetkov: 579086