Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
živejoč (živeoč) deležnik

PRIMERJAJ: živiti

Besedje16
živejoč del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Hipolit
živejoče (živeoče) prislov

PRIMERJAJ: živejoč

Hipolit
živejočnost (živeočnost) samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
žȋvək, -vka, m. = živež, der Lebensunterhalt, Jan.
SSKJ²
žível -a -o [živeu̯] medm. (ȋ)
1. izraža
a) željo, da bi kdo dolgo, uspešno živel: živel dobrotnik, kralj
b) slavljenje, poveličanje: živeli osvoboditelji; živel zmagovalec
c) željo, da bi se kaj ohranilo, uresničilo: živela republika; živela svoboda
č) navdušenje, odobravanje: živel prvi maj; živele počitnice
2. star., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živela, dolgo te ni bilo pri nas / mudi se mi naprej, živeli
● knjiž. kralj je mrtev, živel kralj izraža, da je umrlega kralja nasledil novi kralj; izraža, da se po koncu, odhodu enega vladarja, šefa sprejema, pozdravlja njegovega naslednika; prim. živeti, živio
Pravopis
žível1 -a -o [-u̯] povdk. (ȋ) ~ kralj; ~ zmagovalec; ~a republika
Pravopis
žível2 -a -o [-u̯] pozdrav. medm. (ȋ) star. Mudi se mi naprej, ~i
SSKJ²
žívelj -vlja m (ī) publ., s prilastkom
1. prebivalstvo, prebivalci: kmečki, mestni živelj; meja med nemškim in slovenskim življem
2. ljudje, ljudstvo: povezanost našega življa v tujini / življenje dijaškega življa dijakov
3. organizmi, bitja2: obstoj morskega življa
● zastar. o kulturnem življu ni sledu življenju
Pravopis
žívelj -vlja m z -em skup. (í; ȋ) publ.: mestni ~ mestno prebivalstvo; slovenski ~ v tujini ljudje, ljudstvo; morski ~ morska bitja, morski organizmi
Celotno geslo Etimološki
žívelj – glej žíti
Pleteršnik
žívəlj, -vlja, m. das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
SSKJ²
žíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na živa bitja: živna gibanja / živna moč življenjska
Pleteršnik
žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žȋvna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
Besedje16
živen del. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pleteršnik
živeníca, f., vzhŠt.-C., pogl. želvenica.
Celotno geslo Pohlin
živenina [živenínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vsa živa bitja

Celotno geslo Etimološki
živénje – glej življénje
Pleteršnik
živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.-Kl., nekateri novejši pisatelji.
Število zadetkov: 579086