Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Bovški
zvrhano gl. prekopato
SSKJ²
zvŕhati -am dov. (r̄ ȓ)
knjiž. napolniti bolj kot do vrha, roba: zvrhati mernik, pehar
// ekspr. do vrha, roba napolniti: zvrhati kozarce
Pravopis
zvŕhati -am dov. -an -ana; zvŕhanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ mernik
Pleteršnik
zvŕhati, -vȓham, vb. pf. häufen: z. mero, Slom., C.; dati komu zvrhano skledo moke, eine gehäufte (gegupfte) Schüssel voll Mehl, Gor., jvzhŠt.
Črnovrški
zvrhati
Pleteršnik
zvȓhka, I. adv. darüber, oberhalb, ogr.-M., C.; — II. praep. c. gen. = zvrh, vrhu, C.
Prekmurski
zvr̀hka predl. z rod. vrh: i zápro ga je i zapecsato je zvrhka nyega KŠ 1771, 803
SSKJ²
zvŕhnji -a -e prid. (ȓ) star.
1. vrhnji: zvrhnje oblačilo
2. zgornji: iti po zvrhnji poti
Pleteršnik
zvȓhnji, adj. darüber, oberhalb befindlich, C.; zvrhnja obleka, suknja, das Obergewand, der Überrock, Jan., nk.
SLA 1
zvrhnji
Glej:
Hipolit
zvrhom prislov
SSKJ²
zvŕhoma prisl. (ȓ)
star. zvrhano: zvrhoma nasuti; zvrhoma polna košara / zvrhoma naliti kozarce
Pleteršnik
zvȓhoma, adv. gehäuft, gegupft; z. mi namerite! Mur.; z. napolniti vaganico, jvzhŠt.
SSKJ²
zvrhovátiti -im dov. (á ȃ)
star. zložiti, nakopičiti: zvrhovatiti suhe veje; zvrhovatiti kamenje na kup
Pleteršnik
zvrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. ordnungslos zusammenlegen, Cig.; zusammenhudeln, zusammenstoppeln: niso hoteli samo za nekaj časa kako kaj z., Levst. (Močv.); kar se v prenaglici zvrhovati, rado slabo ostaje, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
zvȓhu, adv., praep. c. gen. = zvrhka, ogr.-C.
Pleteršnik
zvr̀k, zvŕka, m. die Kegelschnecke (conus), Erj. (Z.).
Pleteršnik
zvŕkati, -vȓkam, vb. pf. zusammendrehen, zusammenrollen, Z.
Besedje16
zvrnejoč se del. ♦ P: 1 (BH 1584)
SSKJ²
zvrníti in zvŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka; zvrniti posodo; burja je zvrnila voz prevrnila
// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe
2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik; zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti
3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo; zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo zvinila
4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge; vse je zvrnila nanj
● ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
    zvrníti se in zvŕniti se
    priti iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spodrsnilo mu je, pa se je zvrnil; zvrniti se na posteljo, v travo; zvrnil se je po tleh kot snop
    zvŕnjen -a -o:
    ob cesti leži zvrnjen voz; na pladenj zvrnjena potica
Število zadetkov: 583476