Fran

žlepati nedov., haurire, ṡajeti, ṡajemati, ṡagrabiti, pyti, ṡhlepati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlepati glag. nedov. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlę̑pəc, -pca, m. die Maulschelle, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlę̑prnica, f. = žlafrnica, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlẹ́va, f. der Säufer, der Schlemmer, Jan., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žleva samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žleva ž

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlevast pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žlevast prid.

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlẹ́vati, -am, vb. impf. = žleviti 1), saufen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlevati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žlevi m

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar.
1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak
2. piti: žleviti vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žléviti -im nedov. -èč -éča; žlévljen -a; žlévljenje (ẹ́ ẹ̑) pokr. kaj ~ kruh žvečiti; ~ vino piti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žleviti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žleviti se nedov.

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žléza -e ž (ẹ́)
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj; motnje v delovanju žlez; izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
♦ anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
2. zastar. sluz2: iz kože se izloča žleza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žléza -e ž (ẹ́) ~ z notranjim izločanjem; mlečna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.

žlẹ́za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.