Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žlíčnik -a m (ȋ)
1. nav. mn., gastr. jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico: iz zmesi jajc, skute in zdroba narediti žličnike; zakuhati žličnike v juho / vodni, vranični, zdrobovi žličniki; snežni žličniki iz snega; solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči
2. etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: vzeti žlico iz žličnika; sklednik in žličnik
Pravopis
žlíčnik -a m (ȋ) zajeti ~ iz juhe; mn., snov. zakuhati ~e; nardp. |posoda za shranjevanje lesenih žlic|
Celotno geslo Etimološki
žlȋčnik – glej žlíca
Pleteršnik
žlȋčnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.-C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; (prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
žličnik [žl?čnik] samostalnik moškega spola
  1. viseč kos pohištva z odprtinami, v katerih so spravljene žlice
  2. cmok, žličnik
Hipolit
žličnik (zličnik, žličnik) samostalnik moškega spola
Up. umetnost
žlíčnik -a m
Črnovrški
žličnik
SSKJ²
žlíčnjak -a m (ȋ)
etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: dati žlice v žličnjak
Pravopis
žlíčnjak -a m (ȋ) nardp.
Pleteršnik
žlȋčnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.-Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.-C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
SLA 3
žlihati
Pleteršnik
žlȋhta, f. die Schlichte der Weber; z žlihto tkalec prejo maže; — iz nem.
Celotno geslo eSSKJ
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]
    navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
SSKJ²
žlíkrof -a m (ī)
nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi
Pravopis
žlíkrof -a m (í; ȋ) delati ~e; mn., snov. jesti ~e; idrijski ~i
Celotno geslo Etimološki
žlīkrof -a m
SSKJ²
žlíndra -e ž (ȋ)
1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža
♦ agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra
2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči
3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra
Pravopis
žlíndra -e ž, snov. (ȋ) iztekanje ~e iz plavža
Celotno geslo Etimološki
žlȋndra -e ž
Število zadetkov: 583556