Vnos: 2014žogobŕcarskipridevnik
IZGOVOR: [žogobə̀rcarski] [ə̏r]
ekspresivno
ki je v zvezi z žogobrcarji ali žogobrcem
žogobrcarski zvezdnik
žogobrcarske obveznosti
žogobrcarsko prvenstvo
EDNINA |
imenovalnik | žogobrcarski |
rodilnik | žogobrcarskega |
dajalnik | žogobrcarskemu |
tožilnik | žogobrcarski živostno žogobrcarskega |
mestnik | pri žogobrcarskem |
orodnik | z žogobrcarskim |
DVOJINA |
imenovalnik | žogobrcarska |
rodilnik | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskima |
tožilnik | žogobrcarska |
mestnik | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskima |
MNOŽINA |
imenovalnik | žogobrcarski |
rodilnik | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskim |
tožilnik | žogobrcarske |
mestnik | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | žogobrcarski | žogobrcarska | žogobrcarski |
rodilnik | žogobrcarskega | žogobrcarskih | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskemu | žogobrcarskima | žogobrcarskim |
tožilnik | žogobrcarski živostno žogobrcarskega | žogobrcarska | žogobrcarske |
mestnik | pri žogobrcarskem | pri žogobrcarskih | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskim | z žogobrcarskima | z žogobrcarskimi |
EDNINA |
imenovalnik | žogobrcarska |
rodilnik | žogobrcarske |
dajalnik | žogobrcarski |
tožilnik | žogobrcarsko |
mestnik | pri žogobrcarski |
orodnik | z žogobrcarsko |
DVOJINA |
imenovalnik | žogobrcarski |
rodilnik | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskima |
tožilnik | žogobrcarski |
mestnik | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskima |
MNOŽINA |
imenovalnik | žogobrcarske |
rodilnik | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskim |
tožilnik | žogobrcarske |
mestnik | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | žogobrcarska | žogobrcarski | žogobrcarske |
rodilnik | žogobrcarske | žogobrcarskih | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarski | žogobrcarskima | žogobrcarskim |
tožilnik | žogobrcarsko | žogobrcarski | žogobrcarske |
mestnik | pri žogobrcarski | pri žogobrcarskih | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarsko | z žogobrcarskima | z žogobrcarskimi |
EDNINA |
imenovalnik | žogobrcarsko |
rodilnik | žogobrcarskega |
dajalnik | žogobrcarskemu |
tožilnik | žogobrcarsko |
mestnik | pri žogobrcarskem |
orodnik | z žogobrcarskim |
DVOJINA |
imenovalnik | žogobrcarski |
rodilnik | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskima |
tožilnik | žogobrcarski |
mestnik | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskima |
MNOŽINA |
imenovalnik | žogobrcarska |
rodilnik | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskim |
tožilnik | žogobrcarska |
mestnik | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | žogobrcarsko | žogobrcarski | žogobrcarska |
rodilnik | žogobrcarskega | žogobrcarskih | žogobrcarskih |
dajalnik | žogobrcarskemu | žogobrcarskima | žogobrcarskim |
tožilnik | žogobrcarsko | žogobrcarski | žogobrcarska |
mestnik | pri žogobrcarskem | pri žogobrcarskih | pri žogobrcarskih |
orodnik | z žogobrcarskim | z žogobrcarskima | z žogobrcarskimi |
Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 1. 2025.