bég1 -a m (ẹ̑)
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj
// rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja
● publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli
2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov
♦ astron. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost