1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
// močno sijati: sonce se blešči
2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
- bleščáti
vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
- bleščèč se -éča -e:
bleščeč se na soncu; bleščeča se reka;