boljševík -a m (ī)
1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh: slovenski boljševiki
2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki