bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot vzklik naj ga koklja brcne
2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata
// pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe