čúdenje tudi čudênje -a s (ú; é)
glagolnik od čuditi se: po dolgem čudenju so utihnili; zdaj ni časa za čudenje in vpraševanje / knjiž. v njenih sinjih očeh je bilo čudenje začudenje / srčnost navda celo sovražnike s spoštovanjem in čudenjem z občudovanjem
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost