gredé prisl. (ẹ̄) nar.
1. spotoma, gredoč: grede smo se oglasili tudi pri sorodnikih
2. v trenutku, takoj: Sezul si je čevlje, kar oblečen legel in že grede spal (J. Jalen), prim. iti
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 12. 2024.