gredóč prisl. (ọ̄)
1. izraža, da kdo kaj opravi, medtem ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne
2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je in gredoč zaspal
// z lahkoto, brez težav: ne bojim se ga, gredoč ga premagam
3. nar. na hitro, bežno: samo gredoč ga je ošinila s pogledom
4. star. izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: toliko (pripomnim) samo gredoč; prim. iti