naskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. narediti naskok: vojaki so znova naskočili; naskočiti nasprotnikovo armado; naskočiti mesto, okope; naskočiti z boka / ekspr. naskočil je fanta in ga udarjal s pestmi
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: naskočiti najvišji vrh v pogorju / napovedal je, da bo znova naskočil svetovni rekord / skrbi so ga naskočile
● šalj. poželjivo je naskočil zrezek ga je začel jesti
2. ekspr. grobo, žaljivo nastopiti proti komu: naskočiti koga v tisku / naskočiti vodstvo
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost