prirédba -e ž (ẹ̑)
1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika; radijska priredba novele; priredba po francoskem originalu
♦ glasb. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir
2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe; priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca
● zastar. dobro obiskana priredba prireditev
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo
Dostopnost