prislôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prislov: prislovne zveze
// v zvezi prislovno določilo stavčni člen, ki določa povedek ali nekatere druge stavčne člene glede na kraj, čas, način, vzrok: prilastek in prislovno določilo / prislovno določilo časa, kraja
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²