sežígati -am [səžigati in sežigati] nedov. (ī ȋ)
z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo
● sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi
// z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost