zonegáviti -im dov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: zonegavi že tisto večerjo, lačen sem; z lučjo bo treba nekaj zonegaviti, da bo gorela / bodo že naredili, je zonegavil rekel, povedal
● ekspr. dekle se je zonegavilo s tujcem imelo ljubezenske, spolne odnose
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost