žolnír -ja [žou̯nir] m (í) star.
1. vojak: žolnirji so zavzeli grad / iti k žolnirjem; vzeti koga v žolnirje / upor žolnirjev zaradi prenizke plače najemniških vojakov
2. inženir geodezije, zemljemerec: žolnir je izmeril zemljišče / rudniški žolnir
// inženir sploh: načrt je naredil žolnir
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost