žúgavec -vca m (ū)
1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²