žvečílec -lca [žvečilca in žvečiu̯ca] m (ȋ)
kdor žveči: žvečilci žvečilnega gumija / žvečilec tobaka
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.