žvížga -e ž (ȋ)
1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg policistove žvižge
2. star. žvižganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvižga / ustnice so se mu zaokrožile na žvižgo
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²