Samostojni izpis sestavka
žehtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Gluthitze ausstrahlen; peč je tako vroča, da žehti, Lašče-Erj. (Torb.); lice od plesa žehteče, Levst. (Zb. sp.); — 2) ausdünsten, ausdampfen, Z.; — duften (v. Wein), Cig.; — (fig.) 'Z prsi veselje na kvišku žehti, Npes.-K.