Ariádnina nìt knj.; pren.
Pomen | ||
rešilno, odrešilno sredstvo | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Vodilo Ariadnine niti za iskanje poti iz nesporazumov, sporov ali nepravilnosti, do katerih prihaja v zdravstvu, je torej nepojmljivo enostavno: topla beseda, prijaznost, človečnost, zmožnost dopuščanja pravilnosti mnenja drugega. (Delo, 10. sep. 2001, NB) | |
Preveč je obskurantizma, misticizma. Meglic nad Kolpo. Ariadninih niti in drugega luskinastega simbolizma. Vse to samo zato, da bi se prikrila dokaj elementarna nezmožnost pripovedovanja. (Delo, 18. maja 2002, NB) | ||
Senzorium hoče ambiciozno popeljati obiskovalca skozi vse tri stopnje duha: čutno zaznavanje, zavest in samozavedanje. Končni cilj naj bi bilo samospoznanje, ko v labirintu svojega ida najdemo Ariadnino nit. (Delo, 27. nov. 2003, NB) | ||
Tudi sama vera, ki jo je prejel na kmetih, je počasi usihala in ustvarjali so se dvomi. Predajal se je novim in novim knjigam ter iskal Ariadnino nit, s pomočjo katere bi prišel iz labirinta negotovosti. (Delo, 25. feb. 2004, NB) |
Izvor frazema | ||
Izraz Ariadnina nit je povezan z grškim ženskim imenom Ariadne. Tako se je sprva imenovala minojska boginja rastja, ki so jo častili na Naksosu. V grški mitologiji je Ariadna hči kralja Krete Minosa. Ta je Tezeju podarila klobčič niti, s katerim je našel pot iz labirinta. Izraz Ariadnina nit je tako pregovorno postal pripomoček, vodilna nit, s katero se rešimo iz težavnega položaja. V zvezi z labirinti in Ariadnino nitjo je zanimiv naslednji citat: Eco razločuje med tremi tipi labirinta. Prvi je klasični, zastopa ga palača v Knososu, labirint (blodnjak) pa ni zato, ker bi se človek v njem lahko zgubil, temveč zaradi mnogih vijug, ki peljejo k središču; v dvodimenzionalni podobi je ta labirint Ariadnina nit. Drugi labirint je manieristični blodnjak (Irrweg), labirint z mnogimi slepimi ulicami in le eno pravo potjo do cilja, labirint torej, za katerega potrebujemo Ariadnino nit; v raztegnjeni obliki je drevo. Tretji labirint je labirint-mreža; Eco ga navezuje na rizom (micelij) Deleuza-Guattarija. (Delo, 18. feb. 2002, NB) |