beséd zmánjka [kómu] nevtr.; mn., 3. os. ed., tudi nikal.
| Pomen | ||
| utihne, ne zna, ni sposoben (od)govoriti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pa saj sem tudi jaz ženi dvoril s tujimi verzi, z verzi Jesenina, Wolkerja … Ko ti zmanjka besed, ti pa si želiš izraziti ljubezen, se zatečeš k verzom. (Delo, 16. mar. 2000, NB) | |
| Sprva je Kladošek zavračal možnost odstopa, po treh tednih pa se je očitno zlomil in odstopil. V glasu mu je slišati, da je izredno prizadet, in mu na trenutke kar zmanjka besed. Navsezadnje je to razumljivo, saj mu očitajo, da so zaradi njega ugasnila tri mlada življenja. (Delo, 11. jan. 2006, NB) | ||
| Poslovni bonton ima zelo jasna pravila in obsega tudi načela, ki imajo veliko večjo težo in niso le glazura, kot včasih površno razumemo pravila lepega vedenja. Pomeni lojalnost svojemu podjetju in sodelavcem, v manj formalnih pogovorih pa izogibanje temam o religiji, politiki in seksu. Priznati morate, da v tem primeru marsikomu zmanjka besed, zlasti če je prepovedano tudi opravljanje. (Viva, junij 2007, NB) | ||
| Še zadnji ovinek in … odprta usta. V prvem trenutku zmanjka besed, ker se ne morete načuditi lepoti ledenika, ki se v vsej svoji veličini razpre nad mestecem. (Delo, 9. avg. 2006, NB) | ||
| Potem so sledile nove razprave, okrogle mize, neformalni pogovori ob kavi, kosilu, večerji. O slovenskem turizmu nikoli ne zmanjka besed. (Delo, 18. dec. 2002, NB) | ||
beséda gré kómu težkó iz úst nevtr.; tudi mn., 3. os.
| Pomen | ||
| nerad, težko kdo kaj pove | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Vidiš, nocoj bomo kruh v omari lahko pustili spati …« Od tistega časa naprej sem čisto drugače razumel mamine besede, ki so ji šle tako težko iz ust. Kruh ponoči spi … (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
| Sleherna beseda mu je šla pač sila težko iz ust. »Res je, s Subotićem sva se vse dogovorila, tudi na štiri oči, ko je z Olympiakosom prispel na priprave v Slovenijo«. (Delo, 5. sep. 2002, NB) | ||
| Moram reči, da danes je pravzaprav prvič, ko mi gre beseda malo težko iz ust iz enostavnega razloga, ker to, kar se je zgodilo zdaj, presega vse mere in vse meje. (Državni zbor RS: 6. redna seja 23. 7. 1997, NB) | ||
beséda gré kómu težkó z jezíka nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| nerad, težko kdo kaj pove | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Srečal sem jugoslovanske alpiniste, pa so nam šle besede težko z jezika. Nesproščeno smo pazili, da se ne bi dotaknili politike. (Delo, 22. jul. 1999, NB) | |
| Kretnja je koristnejša, če ima abstraktna beseda tudi telesno protiutež. Če se vam zgodi, da vam beseda ne gre z jezika, poskušajte mahati z rokami. (Delo, 17. nov. 1998, NB) | ||
| ZLODEJ: Težko gre beseda z jezika, pa pojdi! Kaj bi s teboj, o Peter, če si Peter? (I. Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, NB) | ||
| Dodal bi neke informacije. Seveda mi gredo besede težko z jezika, ker vsak minister v svojem resorju z veseljem posluša predloge, ki bi bili upravičeni, da bi se pospešile investicije na tistem področju, kjer smo vsi zadolženi, da spoštujemo možnosti, ki jih ima država. (Državni zbor RS: 11. izredna seja 29. 11. 2001, NB) | ||
beséda je dála besédo nevtr.; 3. os. ed.
| Pomen | ||
| 1. razvil se je pogovor | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Možje, ki jim tako njegovo vedenje ni bilo po volji, so še kar drezali. Beseda je dala besedo in celo Halgatu, ki jih je ves čas le z enim ušesom poslušal, se je zazdelo, da imajo nekaj za bregom. (F. Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | |
| V nedeljo zjutraj je 21-letni Ljubljančan zavil na črpalko na Celovški in se pridružil petim fantom, ki so se, menda žejni, tudi zapeljali tja. Beseda je dala besedo in Ljubljančan jih je povabil, da gredo nekam na pijačo. (Delo, 7. avg. 2001, NB) | ||
| »Ta je pa dobra!« Beseda je dala besedo in vsakdo je povedal kakšno zgodbico. (Gustave Flaubert, Bouvard in Pécuchet, NB) | ||
| 2. po vedno bolj ostrih odgovorih je prišlo do prepira | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Beseda je dala besedo in preden se je Vilar dobro zavedel resnosti položaja, so drvarji že s pestmi navalili na Gajerja. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | |
| Celo za človeka, kakršen je bil dʼArtagnan, je bilo to vendarle preveč. Beseda je dala besedo in končno so padle žaljivke, ki jih je bilo v tistih časih mogoče oprati le s krvjo. (Alexandre Dumas, Trije mušketirji, NB) | ||
| V Planini sta se v sredo zaradi meje sprla soseda. Beseda je dala besedo, starejšemu je prekipelo in je mlajšega soseda s sekiro treščil po glavi. (Delo, 10. maja 2002, NB) | ||
| To očitno ni bilo preveč po godu 44-letnemu Ljubljančanu Franciju P., kar mu je tudi povedal. Beseda je dala besedo in sprla sta se. (Delo, 15. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem beseda je dala besedo izhaja iz opisa začetka in poteka pogovora dveh sogovornikov, ki ga tvorijo druga za drugo si sledeče besede. Pogovor se lahko razvije v pozitivno smer, lahko pa se spremeni tudi v prepir, zato tudi oba pomena. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | slovo dalo slovo |
| it. | una parola tira l‘altra | |
| nem. | ein Wort gibt das andere | |
| rus. | slovo za slovo | |
beséda je mesó postála bibl.; prispodoba
| Pomen | ||
| kar je bilo govorjeno, se je uresničilo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Bolečina se mu je oglasila v udih in je molil veliko besedo ob besedi, ki je meso postala in je čutil: »Oči imam in ne vidim, ušesa imam in ne slišim, stojim in ne vem, kako.« (I. Pregelj, Plebannus Joannes, NB) | |
| Velja za cerkvenega dostojanstvenika z liberalno usmeritvijo in je človek dialoga. Njegovo škofijsko geslo je: In beseda je meso postala. (Delo, 23. maja 2003, NB) | ||
| No, mogoče pa mu delamo krivico, saj včasih pokaže že naravnost junaško zavzetost, da bi udejanjil kako odločbo sodišča in da bi beseda pravice vendarle meso postala. (Delo, 1. feb. 2002, NB) | ||
| Klovn z voljo do moči. Voljo-do-moči, besedo, ki je meso postala. Dobesedno in domesno. (Delo, 18. okt. 2003, NB) | ||
| Ker lokalni gospodarstveniki in funkcionarji praviloma nasedejo njihovemu laježu, gre karavana nemoteno dalje. Zato tudi Čuku ustreza, da se pritožuje in joče nad lastno nemočjo, kot hudič križa pa se boji, da bi beseda meso postala. (Delo, 8. apr. 1998, NB) | ||
| O zakonu o vračanju vlaganj lokalnih skupnosti in posameznikov v javno telekomunikacijsko (beri Telekomovo) omrežje naj bi vlada razpravljala na današnji seji. Pogojnik je uporabljen zato, ker je bilo podobne napovedi slišati že večkrat, beseda pa še vedno ni meso postala. (Delo, 8. apr. 1999, NB) | ||
| To je glas kolektivnega uma Camp Davida – sem se slišal gosti v brado. Tale isti pečat na obrazu, v drži, v govorici teles – ideja, ki je meso postala. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem beseda je meso postala je svetopisemskega izvora (gl. Janezov evangelij, 1, 14: A Beseda je meso postala in biva med nami) in ponazarja vzklik, ki spremlja nepričakovano pojavitev koga ali česa, o komer ali čemer se pravkar govori. Ustrezno nesvetopisemsko reklo je mi o volku, volk iz gozda ‘vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | le Verbe s'est fait chair |
| nem. | das Wort ist Fleisch geworden | |
| pol. | słowo stało się ciałem | |
| słowo stanie ciałem | ||
beséda je pádla na kámen bibl.; prispodoba, tudi nikal.
| Pomen | ||
| nauk, nasvet ni imel zaželenega učinka | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Že ga gledam hudiča, kako vas bo sodni dan vse, vse tudi vas, pregrešne ženske, ki niste na svetu za drugo, nego da bi kaj dobrega požrle, ali pa kakega moškega zapeljale, metal pod svoje stope in blato delal iz vas! Beseda ni padla na kamen. Že so se otajala poslušavcem srca in tuintam se je začulo ihtenje. (I. Tavčar, Grajski pisar, NB) | |
| »Ako grem ž njim, morda mi kaj dá, saj veš, da sem lačen do malega vsak dan!« Ta ponižna in ganljiva prošnja ni padla na kamen. »Torej pojdita skupaj,« izpregovori načelnik straže, »in če ti kaj dá, tudi mi je prav, ker vem, da si res siromak!« (I. Tavčar, 4000, NB) | ||
beséda ni kònj ekspr.; primera, nikal., v povedni rabi
| Pomen | ||
| reči, prositi, vprašati še ni nič hudega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Po razmisleku je poklical – beseda ni konj, in dokler se lomijo le besede, se da še vse popraviti, če pa po asfaltu zaorjejo gosenice … (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | |
| Kočevci so se strnili v kolobar in začeli Silvestru groziti. »No, no tepli se ne bomo, beseda ni konj, če vas pobaram.« (F. S. Finžgar, Silvester, NB) | ||
| Slovenski pregovor pravi, da beseda ni konj. Že v antiki pa so vedeli, da marsikdaj beseda rani huje kot sekira, kot piše Petronij. (D. Jančar, Brioni, Eseji in drugi zapiski, NB) | ||
| In, »odgovorni«, preverite in trd(n)o premislite in pretehtajte svoja javna stališča in razmišljanja, ker morate biti pri tako pomembnih rečeh, kot je prebivalstvena in tudi druga politika, odgovorni brez narekovajev! Beseda ni konj, pravimo, javna beseda pa je konj! (Delo, 8. dec. 2000) | ||
| Zadnji mi je sprva naklonil le svojemu položaju primerno zadržan pogled in besede, kako o tem sicer nič ne ve, da pa lahko kaj prinesem in bomo videli, ali je kaj na tem ali ni. Beseda ni konj, poslal sem besedilo in urednik ga je objavil, aprila 1994. (Delo, 3. feb. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera beseda ni konj temelji na primerjavi besede s konjem, ki spada med velike živali, torej primerjavi majhnega z velikim, ki je zanikano. J. Glonar (SSJ, 8) je primeri dodal razlago: beseda ni konj (ne uteče, se lahko prekliče). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | it doesn’t hurt to ask |
| it doesn’t hurt to say sth. | ||
| it. | le parole non fanno lividi | |
| nem. | Fragen stehen jedem frei | |
bíti krátkih beséd ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo malo govoriti, biti redkobeseden | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zadrl se je: »Kdo?« in je rjul in izjavil, da je škandal, in pripomnil, da ga še ne poznajo in da bo že pokazal. Povodni mož pa je bil kratkih besed, kajti ni sploh nič govoril, nego je Šmajdlerja prijel in sta se zasukala naravnost v Ljubljanico, tja, kjer je bila najbolj mokra. (Fran Milčinski, Prešernove hlače – Podlistki II: 1925–1932, NB) | |
| Presukani Lisjak je znal tako zasukati, kakor bi bilo samo po sebi umevno, da on zakopava setev med Zlato in Zorno. Peruniko je pogledal redkokdaj. Kalino je pa kar naprej ogovarjal, čeprav je bila mladenka kratkih besed. (J. Jalen, Bobri 2 – Rod, NB) | ||
| Ljudje samotarijo tod okrog. Molčeči so in kratkih besed. Njih kretnje so počasne, vedno isti izraz leži na njih obrazih. (Zofka Kvedrova, Iskre, NB) | ||
bíti móž beséda, gl. mož.
bíti rédkih beséd ekspr.; pren., tudi kot pril.
| Pomen | ||
| zelo malo govoriti, biti redkobeseden | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Posebej sem opazila njegove roke s finimi prsti, nenavadno mirne in občutljive roke. Ta je bil bolj redkih besed, in če se je zasmejal, je bil v njegovem glasu nekam raskav ton. (Gitica Jakopin, Rasla je jelka do neba, NB) | |
| Oče Štefan je bolj redkih besed … Vseeno glasno pomisli, da je več let prebil v vojski kot v šoli. (Delo, 1. avg. 2000, NB) | ||
| Gianfranco Fini postaja vsak dan skrbneje izbranih besed in bolj uglajenega nastopa, ko si z resnobno kretnjo popravi očala na brezhibno posončenem obrazu. Glede Evrope je redkih besed. (Delo, 2. feb. 2002, NB) | ||
| Sam pa še vedno naivno upam, da vojne sploh ne bo. Potem bi malo delal, ampak me kliče mentor, ki ni mož redkih besed, zato na račun univerze v Oslu kar dolgo klepetava. (Delo, 1. mar. 2003, NB) | ||
částna beséda ekspr.; tudi v medm. rabi
| Pomen | ||
| trdna obljuba, zagotovilo; izraža podkrepitev trditve, obljube | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | GOSPA To je vse lepo, ampak mene bolj zanimajo vaše zmage na polju ljubezni. DOBRIN To se suče vse v poštenih, krščanskih mejah; za to zastavim svojo častno besedo. (Fran Detela, Dva skopuha, NB) | |
| Skavt Peter je postrani pogledal očeta: »Ne vem, ali ti lahko povem. Daj mi častno besedo, da ne boš hud!« Pa mu je oča namesto častne besede naklonil rahlo tepko na košato glavo. (Fran Milčinski, Skavt Peter, NB) | ||
| In posti me in nateza me in sedaj so tisti listi conditio sine qua non. A jaz sem zavezan s častno besedo in tako dalje. Pa saj sama veš, kako je!« (Ivan Tavčar, Otok in Struga, NB) | ||
| Tako v Nemčiji kot v Avstriji je zadnje dni veliko slišati o »časti« in »dostojanstvu«. Častno besedo naj bi bil nekdanji predsednik CDU Helmut Kohl dal anonimnim darovalcem nezakonitih daril, da jih ne bo imenoval. (Delo, 1. feb. 2000, NB) | ||
| Carlo Collodi (1826 do 1890) se je v jutranjem svitu mrko vlekel po Firencah. V igralnici je zapravil veliko denarja in je moral zastaviti častno besedo, ker ni mogel poravnati dolga. Tedaj ga je srečal njegov založnik Felice Paggi, in ko je izvedel, kaj ga tare, mu je ponudil denar na posodo. (Delo, 15. jun. 2005, NB) | ||
| Že res, da je doživel kar nekaj smrti in dogodkov za katere še slišal ni rad, ampak tokrat so vsi ti novodobni kriminalisti, vohuni in poslovneži šli preko vseh meja. Nič več ne velja častna beseda, niti dejanje, kaj šele, da bi se lahko na koga zanesel. Vsi skupaj in vsak posebej iščejo samo lastne koristi. (Sonja Koranter, Ognjena črta in paradižnik, NB) | ||
| Vsakič ko bi eden teh superšimpanzov rekel: »Na drugi strani hriba je leopard« ali pa »Dal ti bom mesa, če boš seksala z menoj,« bi izzval enak odziv: »Zakaj le naj ti verjamem?« Za katerokoli trditev, ki je ni mogoče takoj preveriti, je »častna beseda« edini možni odziv. Besede, ki so za govorca tako poceni, pa same po sebi ne bi bile nič vredne. (Delo, 18. apr. 1998, NB) | ||
| »Me ne bo več ujel, mama.« In stisnil je pesti. »Častna beseda, mama.« (Boris Pahor, Kres v pristanu, NB) | ||
| Nekoč, ko sem prišel jaz sem, je prinesla utopljenca prav od daleč. Štirinajst ur od tukaj, častna beseda! Čakali smo z njim štiri dni, potem smo ga pokopali … (Milan Pugelj, Zgodbe o malih ljudeh, Novele – Izbor, NB) | ||
| Z zgornjo teorijo teže pojasnim naslednji primer. Gre za dejstvo, da – častna beseda, da ne pretiravam – si ne morem zapomniti, kako si sledita stopnji izobrazbe višja in visoka. Saj na koncu vedno ugotovim, vendar potrebujem nekaj miselne telovadbe. (Delo, 25. apr. 1998, NB) | ||
| Samo odgovor. Častna beseda, nikoli v življenju nisem zardel zaradi tega, ker v Sloveniji nimamo ženskih kvot. (Državni zbor RS: nadaljevanje 18. redne seje 21. 06. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem častna beseda, ki se uporablja tudi v medmetni rabi, je v starejših slovarjih omenjen pri J. Glonarju (SSJ 28) pri iztočnici časten 3. kar temelji na časti: častna beseda; dati častno besedo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | one's word of honour |
| češ. | čestné slovo | |
| fr. | parole d‘honneur | |
| hr., srb. | časna riječ | |
| it. | parola d‘onore | |
| nem. | Ehrenwort | |
| rus. | čestnoe slovo | |
dajáti částno besédo [kómu], gl. dati častno besedo [komu].
dáti besédo [kómu] ekspr.; pren., ed.
| Pomen | ||
| 1. obljubiti, zagotoviti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Pravzaprav imam zate veliko zgodbo, ne glede na to, ali mi boš pomagal ali ne. Toda moraš mi dati besedo, da ne boš uporabljal ničesar, o čemer bova zdaj govorila.« (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | |
| Zakaj dati besedo in jo potem snesti – z argumentom, da je to skupna odločitev LDS in ZLSD, Košir pa da rad pogleda malo preveč v desno? (Delo, 20. dec. 2001, NB) | ||
| Govorili so o politični higieni. Lahko bi govorili, da je to demokracija, da je modrost, lahko, da je to diplomacija, ampak jaz se sprašujem, kaj pomeni dati besedo in kaj še več nekaj podpisati. (Državni zbor RS: 3. izredna seja 27. 2. 1997, NB) | ||
| 2. dati komu možnost, pravico do govorjenja, zlasti v javnosti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Taisti kodeks tudi zahteva, da morajo novinarji dati besedo zagovornikom in nasprotnikom nekega pojava. Kadar jo dobijo homoseksualci, jo morajo še homofobi. (Delo, 22. dec. 2003, NB) | |
| Vsak od teh otrok, ki konča šolo ali pa tudi ne, da je le star sedemnajst let in pol, se lahko vpiše na folkehøjskole, dansko izobraževalno posebnost in znamenitost, ki ni namenjena poklicnemu usposabljanju, ampak usposabljanju za življenje. Te šole so vrt, kjer gojijo demokratične vrednote, dialog, miroljubnost, tu se učijo dati besedo vsakomur in poslušati tuje mnenje. Pojem folkehøjskole je težko razložiti. (Delo, 8. avg. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Prvi pomen frazema dati besedo [komu] temelji na prenesenem pomenu sestavine beseda – ‘zagotovilo, obljuba’, drugi na pomenu ‘možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti’. Z dodatkom sestavine častna v frazemu dati častno besedo [komu] je ta pomen še okrepljen. V posledični pomenski povezavi s prvim pomenom sta frazema držati obljubo, držati besedo. Protipomenka k drugemu pomenu frazema dati besedo [komu] je vzeti komu besedo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | dát [čestné] slovo komu |
| it. | dare la parola a qc. | |
| nem. | jmdm. das Ehrenwort geben | |
| jmdm. das Wort geben/erteilen | ||
| rus. | dat’ slovo komu | |
| davat’ slovo komu | ||
dáti částno besédo [kómu] ekspr.; ed., pren., nedov. dajati
| Pomen | ||
| dati zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Že sinoči je Vahulja pravila Vahu o nekaki pozivnici, pa nisem natanko slišal o kakšni. Ščinkovec pa mi je dal častno besedo, da govori resnico. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gorski potoki, NB) | |
| Skavt Peter je postrani pogledal očeta: »Ne vem, ali ti lahko povem. Daj mi častno besedo, da ne boš hud!« (Fran Milčinski, Skavt Peter, NB) | ||
| Gospodična pride ponoči v vaš gradič, a le s pogojem, da je ne bo nihče videl, ko pride, in nihče, ko odide. Ali mi daste častno besedo, da odstranite vse straže? (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
| Tistim, ki poezije ne znajo najti in brati, se zdi, da Orfeja ni več. Dam jim častno besedo, da je tam, kjer je bil. (Delo, 3. jan. 2005, NB) | ||
| Na tem svetu je že tako, da svoje največje in najdražje skrivnosti ne moremo nikdar prikriti. Lahko jo tajimo, lahko prisegamo in dajemo častno besedo, lahko se tudi norčujemo iz nje in jo sami raztrobimo z zaničljivim nasmehom – toda skriti je ne moremo nikoli. (C. Kosmač, Življenje in delo Venca Poviškaja, NB) | ||
| Vendar dajem častno besedo, zdaj seveda koliko kdo nanjo da, da sem storil vse – in to lahko krajani povedo – da so lahko izpeljali svojo voljo. (Državni zbor RS: 23. izredna seja 17. 7. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. častna beseda. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | dát [čestné] slovo komu |
| hr., srb. | dati komu časnu riječ | |
| rus. | dat‘ čestnoe slovo | |
| davat‘ čestnoe slovo | ||
do zádnje beséde nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| v celoti, vse | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Južnoafriški kirurg Christiaan Barnard (1922 do 2001), ki je leta 1967 v Cape Townu uspešno izvedel prvo uspešno presaditev srca pri človeku, si je na potovanjih privoščil tudi kakšno debelo šalo. Ko je gostoval v Montrealu, se je nenadoma naveličal, da mora zdravnikom spet enkrat do zadnje besede prebrati predavanje, ki ga je imel že kdove kolikokrat prej. (Delo, 18. avg. 2006, NB) | |
| Nič manj presenečenja ni izzval nekaj pozneje govor Japonca, ki Azijski razvojni banki predseduje. Haruhiko Kuroda se je tako rekoč do zadnje besede strinjal z indijskim premierom. (Delo, 20. maja 2006, NB) | ||
| Enkrat me je povabil celo na svojo farmo tam pod Gazo in me pogostil s slastno ovčetino in dobrim karmelskim vinom. Rusko sicer ne govori prav dobro, zato pa razume vse, do zadnje besede. Njegova starša sta se namreč spoznala v Tbilisiju, tako da se tudi v njem pretaka sovjetska kri. (Delo, 2. jun. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. od prve do zadnje besede. | ||
držáti besédo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| izpolniti obljubo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Samo še enkrat mi tako reci, pa ti pri priči pobijem tvojega konja, da bo konec tega baharjenja.« »Joj, saj ne bom več, kakor tu stojim, ne,« je rekel Mali Miklavž in je popolnoma zares mislil držati besedo. (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB) | |
| Ruske meje sploh nisem prestopil, saj sva se s Kazancevom dobila na območju mednarodnega letališča, torej v bistvu že za rusko mejo. Poleg tega je ruska stran seveda morala držati besedo. (Delo, 5. okt. 2002, NB) | ||
| Na vprašanje, ali niso v sladkogorski tovarni papirja zgolj izkoristili zaplet, da so se lahko izognili razmeroma dragi gradnji v Šentilju, Mikeln odgovarja, da so bili do referenduma obvezani držati besedo, zdaj pa jih nobena obveza ne zavezuje. (Delo, 4. maja 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. dati komu besedo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | držati riječ |
| održati riječ | ||
| it. | mantenere la parola essere di parola | |
| nem. | Wort halten | |
| pol. | trzymać za słowo | |
| brać za słowo | ||
držáti kóga za besédo ekspr.; pren., dov. prijeti, tudi nikal.
| Pomen | ||
| zahtevati, da obljubo izpolni | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V vladi je treba včasih udariti po mizi, se odločiti v hipu, nastopiti z avtoriteto brez ugovora, v stranki pa je treba najprej izpeljati celoten proces odločanja, pravzaprav soodločanja, šele potem lahko držite ljudi za besedo, češ, tako ste pač glasovali. (Delo, 29. apr. 2000, NB) | |
| Na vprašanje, kako lahko stečajni senat Albrehta drži za besedo, je Hohnjec odgovoril, da pravnih možnosti ni, vendar so zanesljivo jamstvo, da gre za podjetniški in ne špekulativni interes, trije milijoni mark lastnih sredstev, ki jih je Albreht vložil v nakup. (Delo, 16. mar. 2000, NB) | ||
| Menda, ampak ne me držati za besedo, bi v zaostalih predelih Haloz in na Kozjanskem še vedno našli odročne kmetije, kjer so do danes ohranili takšen način komuniciranja med sosedi. (Delo, 12. feb. 2000, NB) | ||
| Za zdaj je bil mož beseda. In za besedo ga misli Zasavje držati tudi v prihodnje. (Delo, 12. maja 2000, NB) | ||
| »Prmejkuš, danes bi morda kdo dosegel kaj od mene.« »Oha, glejte, da vas ne primem za besedo: Ali je Tona v hiši?« (Alojz Kraigher, Peter Drozeg, NB) | ||
| Gričarka je začela sama napeljevati pomenke tako, da bi lahko prijela katerega za besedo. Toda ljudje so postali oprezni, besede gladke in polzke, da so se izmuzovale iz rok. (Fran Detela, Tujski promet, NB) | ||
| Ali pa bi tam kako izmišljeno ime napisal. Pa naj potem tistega izmišljenega primejo za besedo. Naj ga držijo. (Feri Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem držati koga za besedo temelji na pomenih sestavin beseda: ‘zagotovilo, obljuba’ in držati navadno v zvezi z beseda, obljuba ‘vztrajati pri obveznosti’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | držati koga za riječ |
| it. | prendere in parola qc. | |
| nem. | beim Wort nehmen | |
iméti besédo nevtr.; pren., navadno v 2. os. kot nagovor
| Pomen | ||
| imeti možnost, pravico do govorjenja, zlasti v javnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Dal bom besedo Tonetu Partljiču, nato pa Tonetu Anderliču. Prosim, Tone Partljič, imaš besedo. (Državni zbor RS, 16. redna seja 22. 05. 2002, NB) | |
| Najprej dajem besedo kolegu Ivanu Kebriču, stališče poslanske skupine DeSUS. Ivan Kebrič prosim, imaš besedo. (Državni zbor RS, 21. redna seja 18. 12. 2002, NB) | ||
| Gospod državni sekretar, gospod Kovše želi besedo. Torej, gospod Kovše, samo da se dogovorimo, da imate besedo kot predstavnik vlade, ker najprej je niste želeli imeti. Ali kdo nasprotuje, da spregovori gospod Kovše? (Državni zbor RS: 7. redna seja 28. 10. 1997, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti besedo temelji na prenesenem pomenu sestavine beseda: ‘možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti’. Iz frazema imeti besedo je z dodajanjem sestavine glavni nastal nov frazem imeti glavno besedo. Ustrezni nemški izraz se glasi das Wort haben. | ||
iméti glávno besédo nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. imeti pomembno vlogo pri odločanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Začudili so se tudi tukaj, da sta prišla kar dva ženina; a sprejeli so ju prav ljubeznivo, in Andrej je segel obema v roke; saj zahteva nekoliko hinavščine skoraj vsak olikani sprejem. Glavno besedo je imel pri mizi Tetrev, ki je najprej hvalil Lizo, kakšna imenitna kuharica je, da za flancate ni daleč naokoli nobene takšne. (Fran Detela, Svetloba in senca, NB) | |
| Le zakaj se mojster toliko ukvarja z Anželovo trapasto pripombo? Saj je stari obljubil, da se ne bo vmešaval, zdaj pa hoče imeti glavno besedo … (Marko Uršič, Štirje časi, Pomlad, NB) | ||
| Novi časi zahtevajo tudi nove ljudi na položajih, kjer je imela glavno besedo politika. Kot pravi ekonomist in predsednik HNS Radimir Čačić, je hadezejevska država neposredno nadzorovala 55 odstotkov nacionalnega bogastva, preostali del pa posredno s t.i. tajkunizacijo oziroma hrvaškim modelom lastninjenja. (Delo, 7. jan. 2000, NB) | ||
| 2. biti med prvimi, prevladovati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Na Giru dʼItalia letos tekmuje kar 97 italijanskih kolesarjev, kljub temu pa imajo v uvodnih etapah glavno besedo tujci. Rožnato majico že tretji dan nosi Belgijec Rik Verbrugghe, zmagovalec prologa, drugo etapo pa je dobil Nemec Danilo Hondo. (Delo, 22. maja 2001, NB) | |
| V finalu sta imeli glavno besedo stari tekmici zadnjih let, Sarkanyeva in Čufarjeva. Obe sta se po izrednem plezanju dotaknili vrha, vendar je bila Belgijka v končnem vrstnem redu boljša. (Delo, 30. jun. 2003, NB) | ||
| Podoben dadaizem in ludizem je krasil tudi nadaljevanje nastopa, ko so imeli glavno besedo bobni in kitara. Nasekani ritmi, ki so se prekopicevali iz neusmiljenega udrihanja do nenadnih zastojev in presenetljive spremembe ritma, so dajali podlago enako živahni kitari, ki se je znotraj istih skladb nonšalantno sprehajala po vrsti žanrov od rudimentarnega rockʼnʼrolla in bluesa prek hardcora, noisa in psihedelije. (Delo, 11. okt. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti glavno besedo izhaja iz frazema imeti besedo. Z dodajanjem sestavine glavno je nastal nov diferenciran pomen, ki izhaja iz pomena te sestavine: ‘pomemben, prevladujoč, med prvimi’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have the main say in sth. |
| češ. | mít hlavní slovo | |
| fr. | faire autorité | |
| prendre le dessus | ||
| it. | avere la parola decisiva | |
| avere [sempre] l'ultima parola | ||
| nem. | das Wort führen | |
| das große Wort führen, große Reden schwingen | ||
| das Sagen haben | ||
| rus. | imet‘ rešajuščee slovo | |
iméti pólna ústa beséd ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| veliko govoriti, se rad hvaliti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Predstavniki nevladnih človekoljubnih organizacij so nad rezultati vrha osmerice ogorčeni, češ da bogati revni Afriki, ki se spopada z velikanskimi gospodarskimi, družbenimi in političnimi težavami, niso ponudili drugega kot drobiž. Tako da so znova potrdili, da imajo polna usta besed o stiskah revnih, a jim sebičnost in samozagledanost v lastne interese preprečujeta, da bi učinkovito ukrepali. (Delo, 29. jun. 2002, NB) | |
| Ni torej težko ugotoviti, da je za večino študentov v naši državi glavni problem pri študiju bivanje. Ne ravno spodbuden sklep za državo, ki ima polna usta besed o pomembnosti izobraževanja. (Delo, 3. sep. 2002, NB) | ||
| Vzemimo za primer Južno Afriko, ki je bila na koncu apartheidskega režima sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja edina država na svetu, ki se je prostovoljno odpovedala atomskemu orožju. Kaj so storili voditelji svetovnih velesil, ki imajo vedno polna usta besed o neširjenju jedrskega orožja? Razen nekaj bledih pohval niso naredili nič. (Delo, 15. feb. 2003, NB) | ||
| In pokazalo se je kot vedno: najhujše kršitve norm (predvsem moralnih) je najteže ali sploh nemogoče sankcionirati. Tisti, v korist katerih so delali, pa so imeli polna usta besed o pravni državi, varstvu ustavnosti … (Delo, 4. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti polna usta besed temelji na predstavi, da če so usta kot glavni govorni organ polna besed, potem to pomeni veliko govorjenja, hvaljenja. | ||
iméti zádnjo besédo ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| 1. tako dolgo in vztrajno kaj trditi, da drugi odneha | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Katra,« je rekel, »svakinja si mi in ni treba, da zdihuješ. Marijandelj, ti pa pusti strah in ne misli, da ima pri vas hudobec zadnjo besedo. Če sem zaradi jastreba in petelina prav uganil, uganem tudi zaradi hudobca, ki je v podobi medveda napadel tvojega fanta. (Josip Vandot, Prerok Muzelj, NB) | |
| Hoss je bil vedno močnejši. Ben je vedno imel zadnjo besedo. V takem okolju je bilo Malemu Joeju težko odrasti v neodvisnega človeka, če ni hotel čakati tako dolgo, da drugi pomrejo. (Robert X. Cringely, Naključni imperiji, NB) | ||
| 2. končno odločiti o čem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Medtem ko so se strokovnjaki ukvarjali z razvijanjem preciznih merskih instrumentov in pravne službe s pravnoformalnimi uveljavitvami teh sistemov, je država pri delitvi vedno imela zadnjo besedo. Določala je maso sredstev, ki so si jo organizacije smele razdeliti za osebne dohodke – torej koliko. (Stane Možina idr., Management, nova znanja za uspeh, NB) | |
| Njihove predloge bo najprej preučila vlada. Ko bo ugotovila, ali ustrezajo predpisanim merilom, bo seznam poslala v Bruselj, kar pomeni, da bo imela zadnjo besedo, katere so nasedle naložbe in katere ne, evropska komisija. (Delo, 3. jan. 2000, NB) | ||
| Po prepričanju vodstva najstarejše in največje slovenske zavarovalnice »odločitev o morebitnem odvzemu licence nikakor ni v izključni pristojnosti urada za zavarovalni nadzor, temveč bi se morala o tem izrekati celotna vlada. Omenjeni urad ne more imeti zadnje besede pri likvidaciji neke zavarovalnice in prenosu njenega portfelja.« (Delo, 3. dec. 1999, NB) | ||
mójster beséde, gl. mojster.
ne čŕhniti niti beséde, gl. ne reči niti besede.
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj nevtr.; pren., nikal.
| Pomen | ||
| ne govoriti lepo o kom; ne biti prijazen, dober s kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Preteklo je pet mesecev in na našo prošnjo nismo dobili odgovora. Pritožba raje-siromakov nič ne izda v Sarajevu, zanjo nimajo lepe besede. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | |
| … kaže na neurejena razmerja med ribogojci in tem ministrstvom. Ta domneva se je potrdila že med potekom okrogle mize, saj ribogojci na njej niso imeli nobene lepe besede za ministrstvo za okolje in za druge varuhe narave. (Delo, 30. avg. 2000, NB) | ||
| Nobene lepe besede nima niti za stečajno upraviteljico GIP Pionirja Jožo Miklič. Veliko škode naj bi jim naredila s tožbami zaradi odkupa mehanizacije, čeprav so bili ti opravljeni po predpisih. (Delo, 19. feb. 1999, NB) | ||
ne izbírati beséd nevtr.; nikal., mn.
| Pomen | ||
| uporabljati neprimerne, žaljive besede | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | To njeno obnašanje je precej vplivalo na vse stanovalce, posebno še na otroke, ki so ob takih prilikah takoj prihiteli vkup in kar požirali mastne besede – Francovichka pa ni nikdar izbirala besed. (C. Kosmač, Hiša št. 14, NB) | |
| Znala se je z gosti tudi prepirati in pri tem ni izbirala besed. Cepec, osel, bik so bili njeni običajni izrazi za redne kmečke goste, če so se zmotili pri plačevanju zapitka. (M. Hace, Vaška kronika, NB) | ||
| Kritiki niso izbirali besed: neprepoznavni Veron, počasni Simeone, osamljeni Batistuta, neizrazita Zanetti in Sorin, so bili med najbolj izpostavljenimi. (Delo, 10. jun. 2002, NB) | ||
| Mogočni šef Ryanaira ob tej potezi ni izbiral besed, temveč je iz vseh topov vžgal po bruseljski komisiji. (Delo, 27. maja 2004, NB) | ||
| Odgovor na ministrov predlog pa je bil silovit in univerzitetni predstavniki niso izbirali besed, ko so ministru očitali, da uvaja »v predavalnice špiclje«. (Delo, 4. feb. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne izbirati besed je zanikana oblika besedne zveze izbirati besede, ki pomeni, da pri govorjenju zavestno izbiramo, iščemo besede, s katerimi bi najbolje, najbolj učinkovito, a tudi s primernim tonom povedali to, kar želimo. Z zanikano obliko ne izbirati besed pa dosežemo ravno nasprotno, tj. uporabljamo neprimerne, žaljive besede. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | ne birati riječi |
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj nevtr.; pren., nikal.
| Pomen | ||
| ne govoriti lepo o kom, čem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Poleg ravnatelja Mazija, o katerem pravijo, da je bil zelo strikten, a hkrati dober ravnatelj, je največji vtis pustil profesor Vrhovnik, učitelj za matematiko in fiziko, za katerega tudi po tolikih letih ne najdejo lepe besede. Da je bil nepravičen in jim je storil obilo hudega, se še vedno pridušajo. (Delo, 15. jun. 2001, NB) | |
| O koaliciji ni našel lepe besede: »Slovenski nacionalni interesi so koaliciji malo mar, jaz pa to enačim z izdajo leta 1941, ko so se šli nekateri prikloniti Mussoliniju v Rim.« (Delo, 20. jul. 2001, NB) | ||
| Dandanes pa niti šefi finančnih resorjev niti centralni bankirji ne najdejo lepe besede za stabilne odnose v menjavi denarja treh glavnih središč svetovne gospodarske moči. (Delo, 21. feb. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. ne imeti lepe besede za koga/kaj. | ||
ne rêči niti beséde ekspr.; z glagoli rekanja, nikal.
| Pomen | ||
| prav ničesar ne reči | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Toda kako naj se stvar razčisti, se mu še sanjalo ni, zato se je naslednje dni izogibal župnika. Župnik pa je naposled sam prišel k njemu po razno orodje, toda o kovačevem izzivanju ni rekel niti besede. (C. Kosmač, Kovač in hudič, NB) | |
| Pevcev ni nihče motil, razsajali in blazneli so svobodno, kolikor so hoteli. Zaradi miru jim niti gospod Vedež ni rekel niti besede, v časniku pa jih je potem baje prav pošteno okrcal in obral. (J. Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, NB) | ||
| Med vožnjo ni črhnil niti besede. Pod pazduho je tiščal malo pisano culo in na ukovanih rokah mu je visela velika prazna ptičnica. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | ||
| Policist je odvedel Mr. Fogga, Audo in Passepartouta proti palki-ghariju, neke vrste vozu na štirih kolesih, ki sta ga vlekla dva konja. Voz je krenil; med prevozom ni nihče črhnil niti besede. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | ||
| »Čestitam svojim fantom za odlično igro in veliko borbenost.« O sojenju ni črhnil niti besede. (Delo, 17. apr. 2000, NB) | ||
| Sedela sta v Café du Monde, kjer Louisa očitno ni več delala. Dala si je streči in z osebjem ni spregovorila niti besede. (D. Jančar, Posmehljivo poželenje, NB) | ||
| Možakar, že krepko čez petdeset, se je prestrašeno zdrznil; bil je povsem moker od znoja. Ni mogel spregovoriti niti besede, le tresel se je in s tresočo roko poskušal vtakniti ključ v ključavnico za vžig. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Toda za razliko od njiju in še koga je bila večina delegatov zvezne skupščine domišljavih nevednežev, nekateri v svojem štiriletnem mandatu niso izustili niti besede. (Delo, 11. mar. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne reči niti besede, ki se uporablja nikalno, temelji na sestavini niti besede, ki izraža odsotnost vsakršne besede, tj. govorjenja. Podobno velja za sopomenski frazem niti besede ne spraviti iz sebe. | ||
ne rêči šè zádnje beséde ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| še ne povedati, pokazati vsega, kar kdo zna, zmore | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Merlene Ottey v šprintu ni rekla še zadnje besede, Žana Pintuševič v težavah. (Delo, 23. avg. 2003, NB) | |
| Nekaj tega smo že pokazali. Mislim, da imamo adute za tako igro, zdajšnja generacija igralcev pa tudi še ni rekla zadnje besede. (Delo, 27. sep. 1998, NB) | ||
| Predsednik uprave Jože Colarič je sredi leta 2006, ko je bila delnica vredna blizu 150 tisočakov, za Delo povedal: »Krka je zdaj vredna okrog 2,2 milijarde evrov, z drago delnico smo močno dvignili vrednostni prag prevzema in verjamem, da še nismo rekli zadnje besede. (Priloga Dela FT, januar–junij 2007, NB) | ||
ne spregovoríti niti beséde, gl. ne reči niti besede.
niti beséde ne správiti iz sêbe ekspr.; nikal., glag. zv.
| Pomen | ||
| prav ničesar ne reči | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Segel je v žep in mi položil v naročje kos sira. Niti besede nisem spravil iz sebe. (C. Kosmač, Gosenica, NB) | |
| Zdaj me preiskujejo, je rekel, ne vejo, kaj bo iz tega. Skušal sem mu odgovoriti, hotel sem ga vprašati, ali je to v Trstu, ali ga tam preiskujejo, toda niti besede nisem mogel spraviti iz ust. (D. Jančar, Severni sij, NB) | ||
| Tam je z žogo izvajal mojstrovine, kakršnih njegov šolski trener »ni še nikoli videl«, toda kadar je moral govoriti s kakim belcem, ni iz sebe spravil niti besede. (Delo, 29. avg. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. ne reči niti besede. | ||
od pŕve do zádnje beséde nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| od začetka do konca, vse | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nocoj bo deklamoval Justin velik govor Brošu na čast; povedal mi ga je že od prve do zadnje besede – KOŽELJ: Vam tudi? Jaz sem ga moral poslušati pred dobro uro. (Ivan Cankar, Jakob Ruda, NB) | |
| Vse to je mati s poudarkom na vsaki besedi povedala še gospodu Mihaelu. Toda železniški uslužbenec je imel svoje skrbi: mater je poslušal od prve do zadnje besede, potem pa je rekel: »Menda sem se uštel. (Marjan Rožanc, Pravljica, NB) | ||
| Ko je moja mati videla to knjigo, in sicer že po drugi svetovni vojni, je opazila, da so ji znani veliki deli knjige, ker je na pisalnem stroju prepisovala vse očetovo besedilo. To ne pomeni, da je od prve do zadnje besede isto, res pa je, da je izkoriščeno vse očetovo gradivo, in sicer dobesedno. (Delo, 3. okt. 2001, NB) | ||
| Podrobnosti na podobi kažejo, da je voditelj najmočnejše države sveta, ki nas je obiskal, človek velike energije, karizme in osvajajoče sproščenosti. Je predstavnik nove generacije politikov, ki so rojeni po drugi svetovni vojni, politikov za nove čase, v katerih predsednik ZDA igra saksofon, Tony Blair z jezikom preprostega človeka pove še tako zapleteno misel, zunanji minister ZRN Fischer pa od prve do zadnje besede sam piše svoje dobre govore. (Delo, 26. jun. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem od prve do zadnje besede temelji na predstavi, da je določeno besedilo sestavljeno iz besed. Tako prislovna zveza od prve do zadnje besede pomeni tako besedilo v celoti, preneseno ‘od začetka do konca, vse, v celoti’. Na podobni predstavi o celovitosti česa, temelji frazem od a do ž. Frazem od prve do zadnje besede se pogosto uporablja tudi skrajšano: do zanje besede v pomenu ‘vse, v celoti’. | ||
ognjemèt beséd, gl. ognjemet.
ostáti móž beséda, gl. mož.
požréti besédo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kakšen ponos je bil v njem! Zaradi enega samega stavka se je raje pustil ustreliti, kot bi požrl besedo! (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| Če je še pred odhodom na južno poloblo zatrjeval, da se bo po nastopu v Avstraliji posvetil le še klubskim obveznostim in lovu na evropsko klubsko lovoriko, je že nekaj uric po srebrnem razočaranju požrl besedo. (Delo, 16. okt. 2000, NB) | ||
| Seveda si upate! Potem, ko ste požrli besedo in niste odstopili, ne glede na prekoračitev proračuna, si pač vse upate. (Državni zbor RS: 16. izredna seja 2. 12. 1997, NB) | ||
| Saj je bil že skoraj določen dan poroke; zdaj pa se drži nevesta, kakor da bi se hotela skesati, kakor da ni še vezana. On seveda bi tudi še lahko snedel besedo, če bi bil goljuf in slepar. (Fran Detela, Svetloba in senca, NB) | ||
| Še odločneje se je odzval luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki je francosko vlado okrcal, da ne ukrepa »kredibilno niti odgovorno«, ker je marca potrdila leto 2004 kot ciljni datum (uravnoteženja proračuna), že dva meseca kasneje pa je snedla besedo. (Delo, 17. maja 2002, NB) | ||
| Namesto 22 moštev jih bo nastopilo 20, precej strožje pa bodo obravnavali uživalce prepovedanih poživil. Vsi tekmovalci bodo morali pred dirko podpisati listino o spoštovanju pravil, če bodo snedli besedo pa bodo nemudoma diskvalificirani. (Delo, 6. nov. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem požreti besedo z glagolsko različico snesti besedo temelji na prenesenem pomenu sestavine beseda – ‘zagotovilo, obljuba’ in je v posledičnem pomenskem odnosu s frazemom dati komu besedo ‘zagotoviti, obljubiti’. Da kdo požre, sne besedo, jo mora namreč najprej komu dati. | ||
prijéti kóga za besédo, gl. držati koga za besedo.
sáme beséde so kóga ekspr.; mn., pril. zv., tudi samo besede
| Pomen | ||
| kdo samo govori, naredi pa malo ali nič | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Sploh kaj je kritika? Same besede so je, besede in vse so puhle in prazne. Še nobena kritika ni fige na cesti izpremenila v kepo zlata niti ne iz klopotca izvalila Šekspirja. (F. Milčinski, Prešernove hlače – Podlistki II: 1925–1932, NB) | |
| Potažba (naslov je po prvem slovenskem sonetu J. V. Koseskega) je po avtorjevih besedah mišljena kot literarna provokacija, kot obračun z literaturo in ustvarjalnostjo oziroma »tega romana so same besede«, je povedal v nekem intervjuju. (Delo, 27. jul. 2001, NB) | ||
| »Tudi Horacij,« odgovori mu neusmiljeno Edvin, ki ni vedel, da je bil ta pesnik ljubljenec gospoda Mirodolskega. »Pogreta jed, nič izvirnega; same besede; lepe, visokodoneče besede; gladki, skrbno piljeni verzi brez globoke misli, brez čuta.« (J. Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Politiki razpravljajo o okoljskih problemih, nato pa z letalom odletijo na deželo na oddih. Mene pa niso samo besede. (Delo, 11. maja 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem same besede so koga temelji na sklopu same besede, ki pomeni omejenost samo na besede, s katerimi pa se brez dejanj ne da uspeti v življenju. | ||
samó beséde so kóga, gl. same besede so koga.
snésti besédo, gl. požreti besedo.
škóda beséd, gl. škoda.
tó je beséda ekspr.; kot medmet
| Pomen | ||
| izraža veselo, zadovoljno soglašanje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »In bi ga zmazal!« je pribil kovač in stisnil pesti. »To je beseda!« je prikimal župnik, stopil k mizi, stegnil roko in slovesno rekel: »Udari!« (C. Kosmač, Kovač in hudič, NB) | |
| »V igro bomo vpeljali Nazirja.« »To je beseda.« »Zgrabiti ga moramo tako, da ga nihče ne bo pogrešal in ga nato, ko bomo od njega dobili vse, kar potrebujemo, nekako vrniti.« (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | ||
| Ozrejo se v Džizusa. – To je beseda, gospodar. Vojaki so zmeraj s svojim ljudstvom, ta zadovoljno odgovori na Stanetovo ponudbo. (Marijan Pušavec, Zbiralec nasmehov, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | to je [přece] slovo! |
| rus. | vot čto ja ponimaju | |
| horošo skazano | ||
vzéti kómu besédo ekspr.; pren., ed.
| Pomen | ||
| vzeti komu možnost, pravico do govorjenja, zlasti v javnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Strmeli smo in tradicionalna bojazen pred to habsburško pošastjo je naglo kopnela v nas, in to za vselej. Te dele predavanja so spremljali nastopi in protesti policijskega komisarja, ki je hotel Cankarju vzeti besedo, kar se mu ni in ni posrečilo, dasi ga je tako rekoč fizično lovil okrog predavateljske mize. (Josip Vidmar, Obrazi, NB) | |
| Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča William Rehnquist je hiter in natančen človek, ki ne dovoli, da bi se sestanki vlekli v nedogled. Pravnikom, ki na obravnavah presežejo odmerjeni čas, je sposoben vzeti besedo tudi sredi stavka. (Delo, 14. jan. 1999, NB) | ||
| Od poslancev pa je odvisno, kako nastopajo. Jaz ne morem vsakemu vzeti besedo. (Državni zbor RS: 9. redna seja 22. maja 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vzeti komu besedo je v soodnosu s frazemom dati komu besedo, oba pa temeljita na prenesenem pomenu sestavine beseda: ‘možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti’. | ||
vzéti kómu besédo iz úst ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| reči prav to, kar je kdo hotel reči | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Jaz bi pa ne rekel dvakrat in uganil bi ga, možje,« dostavi tiho in skrivnostno četrti sosed. »Imenuj ga in za dva poliča bi stavil, da mi boš besedo iz ust vzel,« reče Dlek. (J. Jurčič, Tihotapec, NB) | |
| »To je, to je, to je,« vzklikne Bitič vesel, da mu je pravo besedo iz ust vzela, in od veselja raztegne usta na smeh, da so se po suhem licu še bolj videle goste gube. »To je, to je, otrok nimam, žene nimam, rodovine nimam, nobenega človeka nimam, sam sem, prav sam!« (J. Jurčič, Telečja pečenka, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | uzeti komu riječ iz usta |
| nem. | jmdm. das Wort aus dem Mund(e) nehmen | |
| jmdm. das Wort von der Zunge nehmen | ||
vzéti kómu besédo z jezíka ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| reči prav to, kar je kdo hotel reči | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | E, sramota sem ali tja, hvala Bogu, da se je vse tako hitro rešilo … No, tega bi se ne mislil nikoli, da mi vzame kar sama besedo z jezika … Prav, prav, prihranila mi je prazno govoričenje … (I. Cankar, Med svetom, NB) | |
| Čeravno sem vam slab zgled dal, mislil sem ravno vabiti vas. Besedo ste mi z jezika vzeli. Odkritosrčno vam povem, da bom vesel, če pridete. (J. Jurčič, Cvet in sad, NB) | ||
| Volivcem obljublja, da bo vodil »čisto politiko« in da se ne bo dal podkupiti, kar po njegovem mnenju počne večina politikov. »Ne le, da so skorumpirani, tudi obljub ne držijo,« je mnogim državljanom vzel z jezika slavni igralec in mišičnjak. (Delo, 16. dec. 2000, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | jmdm. das Wort von der Zunge nehmen |
Dostopnost