bráda zráste [kómu pri čém] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo dolgo kaj traja; dolgo je že tega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Računalniška igrica se je imenovala »Impossible Mission« in že nekaj let je minilo, odkar me je za več tednov povsem zasužnjila. Na računalnik in na splet problemov, ki jih je bilo treba rešiti, sem bil prikovan tako dolgo, da mi je medtem večkrat zrasla brada; tako lepa je lahko odvisnost. (Delo, 6. maja 2000, NB) | |
| To je lepo od tebe. Zakaj povem ti, če bi mi želela kaj takega, bi živel nalašč, da bi mi zrasla brada do kolen … (I. Cankar, Smrt kontrolorja Stepnika, NB) | ||
| Marko naj sam spozna, da dela Ivu krivico … TONKA: Vsem nam bo prej brada zrasla, preden bomo to dočakali. (L. Suhadolčan, Ukaz rdečega zmaja, 1964, 223) | ||
| Ugotovitvi, da na postavo ne vpliva samo hrana, temveč tudi telesna dejavnost, je že zrasla brada, vendar se tudi na tem področju porajajo nova odkritja. (Delo, 7. feb. 2005, NB) | ||
| Samo zato, da so zasilno napolnili hišo, so jemali otroke od vsepovsod, saj je vrtec na Drenikovi res lahko dostopen. Ti so sedaj res na cedilu: preden zjutraj prideš na Frankopansko in od tam nazaj na Celovško, ti že brada zraste. (Delo, 7. apr. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem brada zraste [komu pri čem] je nastal po zanimivi predstavi, po kateri se daljši čas ponazarja s časom, v katerem komu zraste brada. Neskončno časovno dimenzijo pa ima Matjaževa brada, tj. ‘brada pravljičnega kralja Matjaža’, ki naj bi se zbudil, ko bo ta dovolj dolga. | ||
brúndati v brádo, gl. mrmrati v brado.
dajáti kàj na brádo star.; pren., dov. dati
| Pomen | ||
| dajati na upanje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Stopi v krčmo in se okrepčaj, potreben si; treba ti ne bo dajati vina na brado ali kredo. (Slapšak, Spisi VI, 47) | |
| … dajal je svoj kontrabant kuhani brinjevec in borovničevec »na brado«. (Podlimbarski II, 123) | ||
| Pobratim) založi neko svoje posestvo, mi prinese dve vrečici rumenih cekinov in mi jih da brez zaloga in brez obresti na pošteno brado, rešil me je … (Terseglav-Šenoa, Punt, 1951, 88) | ||
| Na brado prodati ali kupiti. (V 1908, 184) | ||
| V prvem žejnem valu so iztočile potoke ola, vina, limonade, klokotanje enakomerno porazdelile po šotoru, začenjajoče se nacejanje pousmerile na vse strani. Nič ni bilo prodajanja na brado, v isti čas ko so naročeno postavile na mizo, so tudi že pobrale denar, a narod je bil na take motnje že pripravljen in na ta razloček med proščenjem in ostalim letom že navajen. (Florjan Lipuš, Srčne pege, NB) | ||
| Vendar je bil Koren lahko zadovoljen se svojimi gosti; malo jih je bilo, ali bili so izbrani, terdni možje, ki so plačevali, kar so povžili, Koren ni točil na brado. (J. Stritar, Sodnikovi, Z 1878, 2) | ||
| Izvor frazema | ||
| Dovršno različico frazema dajati na brado navaja že Pleteršnik I, 48: na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C. V navedenih frazemih predložna zveza na brado pomeni ‘na upanje, na kredit’. V njih brada očitno pars pro toto zamenjuje glavo (prim. zastaviti glavo, življenje za kaj, jamčiti z glavo, življenjem itd.), torej to, kar je vredno zastaviti. S frazemom na brado dajati je posledično povezan frazem viseti za brado, ki je tudi že v Plet. I, 48: za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv. Frazem je nastal po predstavi, da je to, kar je vredno zastaviti, obremenjeno z dolgom, visi nad kom kot neprijetna, nevarna stvar. | ||
dáti kàj na brádo, gl. dajati kaj na brado.
gósti v brádo, gl. mrmrati v brado.
hahljáti se v brádo nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| sam pri sebi, naskrivaj, prikrito se hahljati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pred leti, ko se je med domačimi podjetji razvnel boj, kdo bo prej ponudil dostop do interneta, je bojda predstavnik nekega našega znanega podjetja izjavil, da so tudi oni že krenili v akcijo in se dogovarjajo s šefi interneta o zastopanju. Zvenelo je lepo, a tisti, ki smo kdaj že sedeli za povezanim računalnikom, smo se samo hahljali v brado. (Delo, 20. apr. 1999, NB) | |
| Govorili so vse čez, jaz pa nisem imel ne volje ne moči, da bi posegel mednje in v pogovor. Gledal sem predse in naenkrat sem med lužami na mizi zagledal svojo mirno podobo, naenkrat sem se videl v MED DRAČJEM VZCVETI ROŽA. Nekaj ženskega ti zapleše pred očmi, mehkega, naglega, nekaj svetlega in se nasmehneš in hahljaš v brado. (Drago Jančar, Krištof, NB) | ||
| Dihal je globoko, se pretvarjal, da spi. Boš prišla, lisička, boš, se je zahehetal v brado in nekajkrat glasno zasmrčal. Oklevala je, slišal je, kako se nelagodno preseda. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Dober si, se je Adam hihital v brado, dobro si povedal, dobro si se izkrehal. Poslušaj, je rekel. (Drago Jančar, Galjot, NB) | ||
| Odnehal je in se vsemu navkljub dalje smehljal v svojo brado. (V. Kavčič, Upanje, 1966, 153) | ||
| Stari Vehar, nočni čuvaj, kuri ogenj, v plamenu si mane vele roke in se smehlja v sivo brado. (L. Mrzel, Luči ob cesti, 1932, 100) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem hahljati se v brado, kot tudi različice z glagoli smehljati se, hihitati se temeljijo na predložni zvezi v brado, ki pomeni, da se praviloma posmehljiva smejanja odvijajo pod kritjem, masko brade, tj. za sebe, na skrivaj, prikrito. Na podobni predstavi temelji frazem smejati se komu v pest, v katerem funkcijo prikrivanja opravlja sestavina pest. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | smijati se u bradu |
| smijati se ispod brka | ||
| smijati se pod brkom | ||
| smješkati se ispod brka | ||
| rus. | posmeivat‘sja v borodu | |
| smejat‘sja v borodu | ||
hihitáti se v brádo, gl. hahljati se v brado.
iméti brádo, gl. imeti [že] brado.
iméti [žé] brádo pog.; pren., 3. os.
| Pomen | ||
| biti star, že dolgo znan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Predor pod Predelom bi vse gornje Posočje »odprl« proti Italiji ter Avstriji oziroma tamkajšnjim avtocestam v osrednjo Evropo. Zamisel ima že brado. V italijanskem Trbižu so idejni načrt zanj pripravili že pred 20 leti. (Delo, 18. jan. 2001, NB) | |
| Zgodbe o državi kot neprijazni mačehi športnikov imajo že brado, v zadnjem času pa dobivajo nove razsežnosti. Zdaj ne gre več zgolj za to, kdo se bo večkrat pririnil do njenih seskov in kdo bo ostal lačen, temveč predvsem za vprašanje, kako preživeti pri njenih organih finančnega nadzora. (Delo, 30. avg. 2001, NB) | ||
| Tudi v KŽK ne sedijo križem rok. Kar precej njihovih pritožb ima že brado, saj se vlečejo že od leta 1993. »Cvetk, na katere opozarjamo v postopkih na sodišču, je zagotovo deset.« (Delo, 16. okt. 2002, NB) | ||
| Zaplet ima brado, staro vsaj deset let – njegovo bistveno vprašanje pa je povezano s še nerazdeljeno nenominirano lastnino v zavarovalnicah. Predvsem največje: koliko je je in komu bo pripadala. (Delo, 4. sep. 2001, NB) | ||
| Zgodba ima brado, tako kakor vse, ki zadevajo slovensko manjšino. Leta 2003 je avstrijska država zgradila novo obvoznico okoli kraja Šmihel nad Pliberkom. Šmihel je v nesporno dvojezični občini Bistrica nad Pliberkom, v kateri so že leta vsi krajevni napisi dvojezični, zato se je zdelo samoumevno, da bodo takšni tudi novi kažipoti. (Delo, 6. apr. 2006, NB) | ||
| Hvala lepa, gospod minister, za finančno konstrukcijo in za čas dokončanja. Vendar se ta zadeva že tako dolgo vleče, da ima brado. In povprašal bi vas po vašem mnenju: Kdaj bo lokacija določena? (Državni zbor RS: 9. redna seja 26. 9. 2005, NB) | ||
| Vsi najboljši rezultati slovenskih skakalcev v Oberstdorfu imajo že brado. Naši nekdanji rodovi so jih na manjši skakalnici Schattenberg dosegli že v petdesetih in šestdesetih letih. (Delo, 4. jan. 1999, NB) | ||
| Napeti odnosi med sedanjim županom Cirilom Metodom Pungartnikom (LDS) in pomladnimi strankami oziroma njihovimi predstavniki v svetu imajo že brado. Očitni so vse od leta 1995, ko je Pungartnik, takratni predsednik občinske skupščine, na volitvah za župana z lahkoto premagal vse druge kandidate. (Delo, 7. jul. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti [že] brado s fakultativno sestavino že je nastal po predstavi, po kateri brado nosijo le starejši oziroma stari moški. Nastal je v času, ko se je zamenjala splošna moda nošenja dolgih brad. Po tej je bilo nošenje brade bolj izjema in značilna predvsem za stare moške. Nemški frazeologi nastanek ustreznega nem. [so] einen Bart haben postavljajo v prvo polovico 20. stoletja, kar se pri nas potrjuje z odsotnostjo obravnavanega frazema v Pleteršnikovem Nemško-slovenskem slovarju in Glonarjevem Slovarju slovenskega jezika. Ker je sestavina brada glede na frazem imeti [že] brado postala prispodoba za staro stvar, zadevo, je v predložni zvezi z brado kot desni prilastek postala sestavina novih frazemov, kot sta zgodba z brado, kaj z brado. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | avere la barba |
| nem. | einen Bart haben | |
kàj z brádo pog.; pren.
| Pomen | ||
| stara zgodba; stara stvar, zadeva | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovana gospa poslanka! Tudi to je zgodba z brado. V ministrstvu za zunanje zadeve smo odgovorni za izvajanje procesa dogovarjanja o vračanju kulturnih dobrin, umetniških del, arhivov, katastrskih in zemljiških knjig iz Italije. (Državni zbor RS: 4. redna seja 21. 3. 2005, NB) | |
| Simptomi z brado. Simptome bolezni so prvič opazili 1780. leta v državi New York, kmalu potem pa še zahodno od planin Allegheny, v dolini reke Mississippi. (Delo, 14. jun. 2003, NB) | ||
| Vic z brado. Se spomnite vica o šefu, pri katerem veljata le dve pravili: prvo je, da ima šef vedno prav, drugo pa, da, kadar šef nima prav, velja prvo pravilo. Hahaha. (Delo, 7. feb. 2004, NB) | ||
| Zaradi nagnjenosti Slovencev k pravdanju za vsako pasjo figo in neustrezne zakonodaje se je pripad zadev na sodiščih lani povečal za 3,3 odstotka, čeravno so sodišča rešila 60.000 zadev več kot leta 2002. (skupaj 570.000, nerešenih je še zmeraj več kot 580.000) | ||
| Za osmino se je zmanjšalo število zemljiškoknjižnih zadev, še zmeraj je nerešenih (večinoma zadev z brado) 170.000. (Delo, 23. feb. 2004, NB) | ||
| Nedvomno je pričakovati tudi nove državne rekorde, posebnost pa so še vedno štirje rekordi »z brado«. Na 200 in 400 m prosto ima namreč rekorda Borut Petrič iz leta 1983, enako star je rekord Darjana Petriča na 800 m prosto, 5 let mlajši pa je Koželjev rekord na 200 m delfin. (Delo, 12. feb. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti [že] brado. | ||
kózja brada1 nevtr.; pren., tudi bradica
| Pomen | ||
| ozka, na koncu zašiljena brada | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In ni dolgo prevdarjal, temuč s kozjo brado svojo je pokimal, vzdignil se in šel proti vrtu Andraša Slamorezca. (J. Jurčič, Kozlovska sodba, SG 1867, 250) | |
| Tam je stal prodajalec, starikav, čemeren človek s kozjo brado in srepimi očmi. (I. Cankar, Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901, str. 56) | ||
| Stavec Stergar Josip je bil že star gospod s kozjo brado, ki mu je migala najrajši, če je bil z rokopisom zadovoljen. (Iv. Cankar in Mohorjeva, Slovenski Poročevalec 8. XII. 1949, 4/IV) | ||
| Morda sem nabirala kakih deset minut, ko je med malinovjem zašumelo, prišel je tisti kozji gozdar. Imel je kozjo brado, saj se ga gotovo spominjaš, zato smo mu rekli kozji gozdar. (K. Grabeljšek, V novi svet, 1950, 43) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem kozja brada, enako manjšalno kozja bradica, je nastal po primerjavi, podobnosti z brado, kakršno imajo koze. Slovenskemu kozja bradica ustrezata rusko kozlinaja borodka in hrvaško ali srbsko jareća bradica. | ||
kózja bráda2 star.; pren.
| Pomen | ||
| požirek do polovice kozarca | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | In potem slede paragrafi kakor vklesani v kamen in govoré in ukazujejo, kdaj je treba piti in koliko. »Kravji požirek« sega do dna kupice, »kozja brada« do polovice. (F. Milčinski, Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko, 1925, 30) | |
| Izvor frazema | ||
| Stvarna razlaga izraza kozja brada je podana že v navedku Milčinskega. V primerjavi z izrazom kravji požirek pa je možno zaznati še primerjavo majhna žival : velika žival oziroma majhno : veliko, ki v frazeologiji ni tako redka. | ||
Matjáževa bráda, gl. Matjažev, brada zraste [komu pri čem].
momljáti v brádo, gl. mrmrati v brado.
mrmráti v brádo nevtr.; pren., dov. zamrmrati
| Pomen | ||
| sam pri sebi, naskrivaj, prikrito mrmrati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | No, teh enostavnih in neproblematičnih časov je konec. Če dandanes vidite koga, ki podrsava po cesti in si nekaj mrmra v brado (ali pa glasno krili z rokami), se vam ni več treba bati, da imate opraviti z nepredvidljivo, nesrečno eksistenco, ki je nekako izgubila občutek za realnost in živi v svojem svetu. (Delo, 20. nov. 2000, NB) | |
| Že vidim Macerolovo zmrdovanje: »To ne bi, res ne,« bi se spakoval ta zvijon, ki mu smrdi vse, kar bi lahko vrglo le senčico na njegovo vzorno urednikovanje. »Teolog naj nastopa v teoloških publikacijah,« bi mrmral v brado in mi prečrtal sporni del reportaže. (Miha Remec, Mana, NB) | ||
| Ko sem bil v službi na radiu, se je prvi maj poznal po tem, da je nekdo ure in ure hodil po hodniku, mahal z rokami in nekaj mrmral v brado, kot kakšen psihopat. Mož je v glavi sestavljal uvodnik. (Delo, 30. apr. 1998, NB) | ||
| Prek merka se je osredotočil na najbližji oklepnik in potrpežljivo čakal. Dobro, odlično, si je zamrmral v brado, ko se je iz oklepnika skoraj do pasu dvignil vojak. Menjal je nabojnike. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Naslednji, prosim, je pomežiknila Bronja in me za rokav povlekla v notrino po kadilu dišečega stanovanja. Slaba šala, sem zamrmral v brado in se samo še bolj negotov prestopil. A nagajiva iskra v njenih očeh tudi ob nejevoljni pripombi še ni ugasnila. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, Roman, NB) | ||
| Marc Princ ni samo pariški zlatar, ampak tudi velik ljubitelj nogometa. Zakaj ne bi združil prijetnega s koristnim, si je óni dan zamrmral v brado. Rečeno, storjeno: iz dveh kilogramov zlata in 40 karatov diamantov je izdelal maskoto letošnjega svetovnega prvenstva Footixa in jo dal na dražbo. (Delo, 10. avg. 1998, NB) | ||
| »Nikoli se ne bo utolažil,« je družinčad šepetala in gledala za njim. »Dokler si ne bo ubral druge,« je stari hlapec momljal v brado. »Saj tako domačija ne more ostati brez gospodinje.« (Ivan Zorec, Stiški svobodnjak, NB) | ||
| Alica se ni mogla spomniti nič pametnega, zato je rekla samo: »A res?«, vendar pa je to skušala reči kar se da prisrčno. Po tem sta nekaj časa tiho hodila – Vitez je tesno zaprl oči in si ves čas nekaj momljal v brado. (Lewis Carroll, Alica v ogledalu, NB) | ||
| Po odličnem začetku sezone je njegova minutaža naglo padla, saj je Union Olimpija res najtrši tekmec, ko na parketu nima klasičnega centra. Splitčanovo nezadovoljstvo se je med sobotno tekmo s Krko stopnjevalo do te mere, da je po menjavi jezno vrgel brisačo ob tla in si nekaj brundal v brado. (Delo, 11. dec. 2002, NB) | ||
| Potem ko doma nismo mogli trenirati zaradi pomanjkanja snega, so se nas povsod drugod otepali, če so nas že sprejeli, pa vsaj ni bilo govora o tem, da bi nam progo utrdili tako, kot je to na tekmah. In tak trening je potem le polovičen,« je ugotavljal Jure Košir, ki si je kljub nesrečnemu odstopu po izvrstnem vmesnem času na prvi progi ves čas zadovoljno brundal v brado, da se zdaj zares dobro počuti na smučeh. (Delo, 16. jan. 2001, NB) | ||
| Nič več neki Danilo Slivnik, ampak Danilo Slivnik. In najbrž si je zabrundal v brado: »Le kaj ga pihneta tale Turnšek, ali Šrot, ali kdorkoli je že direktor v Laškem in njihov predstavnik v NS Dela!« (Mladina 2006, št. 26, NB) | ||
| »Oglasite se tu, se bomo pogovorili,« je rekel šef. »Kakšni prijateljici pa sta, da si ne zaupata, kam gresta in kaj delata,« je mrko godel v brado, ko je dodal: »Ah, te babe. Z njimi je težko, brez njih pa še težje.« (Sonja Koranter, Ognjena črta in paradižnik, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem mrmrati v brado temelji na predložni zvezi v brado, ki kaže, kam je usmerjeno mrmranje, kot druga dejanja rekanja v frazemih brundati v brado, gosti v brado, momljati v brado – ne k sogovorniku, ampak k sebi, zase, na skrivaj. Manj jasno komunikacijo ali nekomunikacijo nakazujejo že tudi same glagolske sestavine brundati, gosti, momljati, mrmrati v nasprotju s sestavinama povedati, zabrusiti v frazemih povedati komu kaj v obraz, zabrusiti komu kaj v brk ipd. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | gluž. | do [swojeje] brody bórčeć |
| do [swojeje] brody bórbotać | ||
| do [swojeje] brody bórbolić | ||
| hr., srb. | mrmljati [sebi] u bradu | |
| mumljati [sebi] u bradu | ||
| govoriti [sebi] u bradu | ||
| govoriti [sebi] u obraz | ||
prodájanje na brádo, gl. dajati kaj na brado.
prodáti na brádo, gl. dajati kaj na brado.
smehljáti se v brádo, gl. hahljati se v brado.
viséti za brádo zastar.; pren.
| Pomen | ||
| biti odvisen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Mnogi so prinesli od doma vina. Marko ga je dobil le malokdaj kako merico, ali bi ga bil lahko pil, kolikor bi hotel pri drugih, toda ni maral; bil je preponosen, da bi visel drugim za brado. (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | |
| Kdaj pa kdaj se je pripetilo, da ga je poklical kak bogatejši znanec v hram, ali take prilike so bile redke, tudi moramo Petra pohvaliti, da ni visel rad za brado. Pri svoji majoliki je vriskal in prepeval, pri tuji se mu skoraj ni ljubilo niti govoriti. (Bajke in povesti o Gorjancih, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem viseti za brado je že v Plet. I, 48: za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv. Izvorno je posledično povezan s frazemom dajati na brado ‘dajati na upanje’, kar prav tam širše navaja tudi Pleteršnik: na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C. Z.; na brado vino točiti, Str. | ||
zabrúndati v brádo, gl. mrmrati v brado.
zamrmráti v brádo, gl. mrmrati v brado.
zgódba z brádo, gl. zgodba.
Dostopnost