bíti junák dnéva, gl. junak.
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, gl. noč.
bíti [razlíčen] kot dán in nóč ekspr.; primera, tudi kot noč in dan
| Pomen | ||
| zelo se razlikovati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Izpovedbi obtoženega in oškodovanke sta si različni kot dan in noč. Potočnikova je povedala, da je Pesjaka spoznala v gostišču v Vitanju, kjer je delala, nekega dne pa se je prikazal pred njenimi vrati in ji dejal, naj ga prijavi na njenem naslovu, da bo lahko dobival socialno pomoč. (Delo, 29. jan. 2007, NB) | |
| Sam kupujem blago na hrvaški strani mesta, ker je izbira bistveno boljša kakor pri nas. No, zvečer sicer ne zahajamo v nočne lokale na drugi strani, toda v primerjavi z razmerami pred letom ali dvema je razlika kakor dan in noč. Na ulicah je delitve vse manj, toda v glavah ljudi je Mostar še vedno razdeljen,« mi je dejal 25-letni Bošnjak Faruk Koso iz vzhodnega Mostarja. (Delo, 27. okt. 2000, NB) | ||
| Ampak, jaz se večkrat sprašujem, kaj je narobe z našo šolo, predvsem zaradi tega, ker – čisto tako zasebno, pa tudi kot član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu grem včasih na obisk v zamejske šole, razlika je kot dan in noč. Ne pri programu, pri vzgoji. (Državni zbor RS: 38. izredna seja 29. 07. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera biti [različen] kot dan in noč s sopomenkama biti [različen] kot noč in dan in razlikovati se kot dan in noč temelji na nasprotju, različnosti sestavin noč kot prispodobe teme in slabega ter dan kot prispodobe svetlobe in dobrega. Sestavina različen je fakultativna, saj je primera že brez nje dovolj nazorna. Včasih pa je nadomeščena s sestavino razlika: je razlika kakor dan in noč, je razlika kot dan in noč, pri Glonarju (SSJ, 241) pri iztočnici noč v predložni zvezi: razlika kakor med dnevom in nočjo. Vrstni red sestavin dan in noč se lahko obrne v noč in dan in je tudi bolj v rabi. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be as different as night and day |
| to be as different as chalk and cheese | ||
| češ. | to je [jako] den a noc | |
| nem. | ein Unterschied wie Tag und Nacht | |
| rus. | эto [slovno] den’ i noč’ | |
bíti [razlíčen] kot nóč in dán, gl. noč.
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], gl. luč.
čŕn dán ekspr.; pren., v povedni rabi
| Pomen | ||
| nesrečen, neuspešen dan; nesreča, neuspeh | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Če bo, bom osebno odkril, kje je odteklo. Verjemite mi,« se je kruto nasmehnil, »to bo črn dan za krivca.« (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | |
| »To je bil črn dan v zgodovini policije,« je ruski notranji minister Vladimir Rušajlo komentiral smrt 37 pripadnikov specialnih policijskih enot, ki so izgubili življenje v četrtkovi zasedi čečenskih upornikov. (Delo, 4. mar. 2000, NB) | ||
| Že je kazalo, da bodo izvlekli vsaj neodločen izid, saj je Aleš Lazar imel prednost dveh kmetov. Toda, da bi črn dan bil še bolj črn, je sledilo najhujše: spregled dame in takojšnja vdaja. (Delo, 28. okt. 2002, NB) | ||
| Veliki dan Fernanda Alonsa, ki se je na Hungaroringu vpisal v zgodovino formule 1 kot najmlajši zmagovalec vseh časov, je bil črn dan za vse protagoniste boja za naslov svetovnega prvaka. (Delo, 26. avg. 2003, NB) | ||
| … med drugim (tj. Diana, op. J. K.) govori o tem, kako nesrečen je bil njen zakon s princem Charlesom, saj je od vsega začetka vedela za njegovo ljubezen do Camille Parker Bowles. »Moja poroka je bila najbolj črn dan v življenju. A bila sem popolnoma mirna.« (Delo, 5. mar. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem črn dan, ki se pojavlja tudi množinsko kot črni dnevi, temelji na prenesenem pomenu sestavine črn: ekspr. ‘za človeka zelo neprijeten’. Frazem črn dan, tudi črni dnevi, se povezuje razen z glagolom biti še glagoloma doživeti in imeti: doživeti črn dan in imeti [svoj] črn dan. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | a black day |
| češ. | černý den | |
| smolný den | ||
| hr., srb. | crni dan | |
| nem. | ein (raben)schwarzer Tag | |
| seinen Pechtag haben | ||
| einen Unglückstag haben | ||
| rus. | u kogo neudačnyj den’ | |
| u kogo nesčastnyj den’ | ||
čŕni dnévi ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| obdobje nesreč, neuspehov | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Upamo, da bo Mojca že na ‘kriteriju prvega snega’ dobro smučala in si povrnila zaupanje v lastne sposobnosti,« je še dodal Poljanšek, ki je, prav tako kot slalomski trener Pavel Grašič, prepričan, da so bili črni dnevi Suhadolčeve v Ameriki le izjema, kar se vsakemu športniku občasno dogaja. (Delo, 14. dec. 2001, NB) | |
| Negativna sta bila še Bližnji vzhod (-9,4) in Afrika (-5,3), pozitivna pa Južna Amerika (5,3 odstotka). Generalni direktor IATA Giovanni Bisignani pravi, da so to črni dnevi za industrijo, ki si mora na novo zgraditi zaupanje potnikov in še znižati stroške. (Delo, 30. maja 2003, NB) | ||
| Delavcem grozijo črni dnevi – Svobodni sindikati pozivajo vlado in evropske poslance, da naj ukrepajo. (Delo, 16. feb. 2005, NB) | ||
| Nemškemu gospodarstvu menda grozijo še bolj črni dnevi, ker se volivci v tej državi niso hoteli ali niso upali odločiti za oblast, ki bi izpeljala nujne reforme. (Delo, 24. sep. 2005, NB) | ||
| V drugem delu niso imeli nikogar, ki bi zaustavil prerojenega Jureta Natka. Ta je pokazal, da so črni dnevi, ki jih je doživljal med četrtfinalom lige prvakov, mimo. (Delo, 27. mar. 2006, NB) | ||
| Za nekatere vrste živali na Slovenskem so se začeli črni dnevi. Kmetijski minister Ciril Smrkolj je namreč odredil odstrel osemdesetih medvedov, dvajsetih krokarjev in kar 2140 kormoranov. (Delo, 3. nov. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. črn dan. | ||
dán in nóč nevtr.; dvojč., prisl. zv., tudi noč in dan
| Pomen | ||
| nenehno, neprestano | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Le jaz ti lahko v tej deželi ponudim dom, ki bo vreden tvojega imena,« je bil prepričan. »Imela boš resnično vse, kar boš želela in vsi moji služabniki ti bodo dan in noč na razpolago.« (Feri Lainšček, Mislice, Deset pravljic, NB) | |
| »Ne bodo ti odvzeli nadzorništva. Še naprej boš lahko delala dan in noč v naselbini.« »Nikoli več ne bo tako, kot je bilo,« trpko reče Brinda. (Miha Remec, Iksion, NB) | ||
| Delavcem francoskega elektrogospodarstva, ki so dan in noč na terenu, so na pomoč pri popravljanju daljnovodov poleg domačinov priskočili kolegi iz Kanade, Avstrije, Hrvaške. (Delo, 5. jan. 2000, NB) | ||
| Pod budnim očesom posebnih agentov, ki so dan in noč na straži, in s pomočjo nekaj strokovnjakov je pokrajinsko poveljstvo madžarske policije pred dnevi začelo z doslej najskrivnostnejšo in najbolj nenavadno preiskavo v madžarski zgodovini. (Delo, 17. avg. 2000, NB) | ||
| Sam kupujem blago na hrvaški strani mesta, ker je izbira bistveno boljša kakor pri nas. No, zvečer sicer ne zahajamo v nočne lokale na drugi strani, toda v primerjavi z razmerami pred letom ali dvema je razlika kakor dan in noč. (Delo, 27. okt. 2000, NB) | ||
| Kadar ljudje delajo dan in noč in jih v glavnem skrbi samo denar, seveda nimajo časa in volje za druge stvari in ljudi; tudi za cerkev ne. (Delo, 10. jan. 2001, NB) | ||
| Od trenutka, ko so ga zaprli, pa do usmrtitve je vpil dan in noč, tudi potem, ko so ga prestavili v celico z vrati, zaščitenimi proti zvoku. (Delo, 19. feb. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. iz dneva v dan. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | ve dne v noci |
| dnem i nocí | ||
| hr., srb. | dan i noć | |
| nem. | Tag und Nacht | |
| rus. | den’ i noč’ | |
| dnëm i noč’ju | ||
| denno i noščno | ||
dán odpŕtih vrát nevtr.; tudi mn. dnevi
| Pomen | ||
| dan, ko si lahko občani ogledajo obrate, podjetja, urade, ustanove | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Danes si lahko občani ob dnevu odprtih vrat te radijske hiše med 9. in 19. uro ogledajo program v živo in v njem tudi sodelujejo. (Delo, 22. jan. 2000, NB) | |
| Ob svetovnem dnevu zdravja so v novomeškem Zdravstvenem domu včeraj pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so v preddverju merili krvni pritisk, v laboratoriju pa določali vrednosti maščob v krvi. (Delo, 8. apr. 2000, NB) | ||
| Ali bodo v nekdanji kočevarski vili, v kateri je zdaj policijska postaja, še kdaj pripravili dan odprtih vrat, je vprašanje, saj naj bi postopoma povečevali število zaposlenih in že prihodnje leto poiskali ustrezno prostorsko rešitev. (Delo, 2. jun. 2001, NB) | ||
| Nekaj minut pred deseto uro dopoldne se je včeraj pred kompleksom Mladika v Ljubljani začela zbirati gruča ljudi. Sprva so bili med postavajočimi predvsem upokojenci, ki so si laže vzeli čas za dan odprtih vrat ministrstva za zunanje zadeve, pozneje pa se jim je pridružilo tudi nekaj mlajših obrazov, študentov, ki jih je privlekla radovednost in morda upanje na službo. (Delo, 21. jun. 2001, NB) | ||
| V Plečnikovi hiši na Karunovi v Trnovem so imeli te dni v gosteh številne obiskovalce vseh generacij, ki so se udeležili dneva odprtih vrat. (Delo, 25. maja 2005, NB) | ||
| Smo na uri simulacije slepote in slabovidnosti, učimo se prepoznavati in razvijati čute, gibanja v megli, temi … Pripravili so jo na zavodu ob koncu prejšnjega tedna v okviru dnevov odprtih vrat. (Delo, 21. jan. 2003, NB) | ||
| Ljubljana – Junija bo ljubljanska policijska uprava pripravila dvoje tako imenovanih dnevov odprtih vrat, ko si lahko navadni državljani ogledajo, kako in s čim delajo možje v modrem. (Delo, 2. jun. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dan odprtih vrat je pri nas in drugod po Evropi nastal po poimenovanju po drugi svetovni vojni uveljavljene prakse, ko se ljudje občasno lahko s prostim vstopom seznanijo z delovanjem različnih javnih služb in ustanov ter spoznajo poklice, ki so potrebni za njihovo delovanje. Nemški frazeologi nastanek ustreznega nem. pog. Tag der offenen Tür postavljajo od leta 1968 naprej v zahodnonemškem vojaškem jeziku, v katerem pomeni tudi ‘lahko dostopno dekle’ (gl. H. Küpper, 820). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | den otevřených dveří |
| nem. | Tag der offenen Tür | |
| rus. | den’ otkrytyh dverej | |
dnévi odpŕtih vrát, gl. dan odprtih vrat.
dnévi so štéti kómu/čému ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| 1. kdo bo kmalu umrl | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ves siv, potrt in bolehen je prišel iz ječe. »Moji dnevi so šteti,« je s trpkim usmevom dejal notarju, ko je zapazil njegovo začudenje. (M. Malovrh, Opatov praporščak, NB) | |
| Ona jame pripovedovati, koliko mora trpeti v svoji sužnosti. Naposled mu naznani, da so šteti dnevi njenega življenja; zakaj ona rajši umre, kakor da se odreče svoji veri. (J. Sket, Miklova Zala, NB) | ||
| Čeprav so bili Floydu Pattersonu, ki je bolehal za rakom na obsečnici in alzheimerjevo boleznijo, že dalj časa šteti dnevi, je njegova smrt kljub vsemu močno pretresla (športno) javnost v ZDA. (Delo, 15. maja 2006, NB) | ||
| Modremu kitu so šteti dnevi. Nekoč smo se morskih pošasti bali, zdaj pa se bojimo zanje. (Delo, 18. jun. 2003, NB) | ||
| 2. položaj, funkcija koga je ogrožena ali se izteka | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Direktorju so šteti dnevi. Predstavniki lastnikov ocenjujejo, da poslovanje igralnice ni dovolj uspešno. (Delo, 14. okt. 2003, NB) | |
| Zaupala mu je (tj. Busheva administracija, op. J. K.) presojo premirja in razglasitev tedna preizkušanja njegove trdnosti, zavedajoč se dejstva, da bo Šaron s tem odlašal v nedogled. Bush politike zavlačevanja ne bo toleriral predolgo; ve namreč, da so izraelskemu premieru šteti dnevi. (Delo, 5. jun. 2001, NB) | ||
| Pričakovati je mogoče konkurenčne ponudbe. Zdi se, da so Eisnerju šteti dnevi na najvišjem položaju Disneyja. (Mladina 2004, št. 07, NB) | ||
| 3. kaj bo kmalu izginilo, propadlo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Staremu evropskemu socialnemu redu so šteti dnevi,« nadomestiti pa ga mora nova definicija solidarnosti, ki bo veljala v vseh članicah Unije enako. (Delo, 29. apr. 2004, NB) | |
| Italijanski vladni koaliciji so šteti dnevi, na gregorjevo pojejo ptički na vejah, ki so že odcvetele. (Delo, 13. mar. 1999, NB) | ||
| Umetnost in znanost: – to sta dva cvetova, ki pričata o narodovem življenju. Drevo, ki ne poganja teh cvetov, je bolno, v mozgu njegovem gloda črv in njegovi dnevi so šteti. (I. Cankar, Tujci, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. šteti dneve. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | so.’s days are numbered |
| fr. | les jours de qn. sont comptés | |
| hr., srb. | izbrojeni su čiji dani | |
| nem. | seine Tage sind gezählt | |
dóber dán ekspr.; v medmetni rabi kot pozdrav
| Pomen | ||
| uspešen dan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »O ti rebro Adamovo, da bi te bil bog pri miru pustil!« Krčmarica je hitela po vino; vedela je, da bo dober dan danes, ko ima Blaž denar. (J. Jurčič in J. Kersnik, Rokovnjači, NB) | |
| No, pripišimo tole božanstvu vrele vode, je dejal Ted, ko so se obotavljajoči mehurčki začeli zbirati ob robu posode. Saj sploh niso vedeli, kako se je zgodilo, bilo je tako hitro, da niso vedeli, za kaj gre, je vzklikala Anthea, to je bil pač dober dan, lepa stvaritev. Naredili so železo! (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
| Prosim, poslušaj me, mami. Danes ni dober dan. Z Dannyjem bova začasno živela ločeno. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
| Njegov kolega je ves nasmejan prešteval dobiček. »Danes je bil dober dan. Skupaj s prijatelji se ga bom napil kot žival.« (Delo, 1. apr. 2000, NB) | ||
| Petek je bil sploh »dober« dan za tovrstne zmikavte. Ponoči je z Zabretove v Šmartnem ob Savi izginil golf 1.9 TDI serije III. (Delo, 28. nov. 2000, NB) | ||
| Z optimalnim nastopom se lahko nadejam uvrstitve v polfinale, za finale pa bo potreben še dober dan in obilica sreče. (Delo, 9. jul. 2003, NB) | ||
| Kajti z Alijem nikoli ne veš … Kadar ima dober dan, se lahko mimogrede znajdeš med njegovimi kričečimi naslovi … (Delo, 19. mar. 2005, NB) | ||
| Če smo prvih deset let samostojne države vtepali policiji v glavo, da je ob srečanju z državljani (in kajpak tudi tujci) treba reči dober dan, prosim in hvala, bo treba v naslednjem desetletju očitno vtepati v glave, da v demokratični družbi policist ne uporablja samo pendreka, ampak tudi glavo … (Delo, 21. jul. 2001, NB) | ||
| Blizu osnovne šole stanujem, vedno srečujem učence, obvezno šolajočo se in ukaželjno mladino. Zelo redki so sposobni reči dobro jutro ali dober dan. (Delo, 24. jul. 2005, NB) | ||
| Gospodje, dober dan. O, dober dan, sivi stolpovi, bedni, premraženi pes: dober dan. (S. Kosovel, Integrali 26, NB) | ||
| Sedela je na klopi in šivala. Dober dan! je pozdravil. Dekle se je streslo. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) | ||
doživéti čŕn dán ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti nesrečo; doživeti neuspeh | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Avvenire, ki je glasilo škofovske konference, podobno kot drugi italijanski časniki poroča o odmevih, na katere je naletelo sprejetje zakona na Nizozemskem, posebej pa poudarjajo besede nizozemskega kardinala Adrianusa Simonisa, da je črn dan doživela vsa Evropa, ne samo Nizozemska, ki je v tem zakonu izrazila ves svoj pretirani individualizem. (Delo, 12. apr. 2001, NB) | |
| Manj kot dva tedna pozneje je New York doživel »najbolj črn dan svoje zgodovine«; tako je teroristične napade označil newyorški župan Rudy Giuliani. ZDA so jih doživele kot vojno dejanje in posledično razglasile vojno proti mednarodnemu terorizmu. (Delo, 29. sep. 2001, NB) | ||
| Ferrari je doživel še bolj črn dan, kot so se bali. Barrichello je zaradi okvare podvozja trdo pristal v zaščitnih gumah ob progi, k sreči brez posledic, Michael Schumacher pa je bil bolj ali manj le taksist. (Delo, 25. avg. 203, NB) | ||
| V treh tednih se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. Zavedam se, da vsak kolesar na tritedenskem maratonu doživi črn dan. Nanj sem pripravljen v upanju, da ne bo prišel v najtežjih etapah. (Delo, 11. maja 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. črn dan. | ||
gospódov dán nevtr.; pren., tudi Gospodov
| Pomen | ||
| nedelja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jutri je nedelja, Gospodov dan, jutri je nikar ne priženi, tudi srebra nikar ne nosi. Ampak pojutrišnjem rano, Jokec, pojutrišnjem! (Ivan Cankar, Aleš iz Razora, NB) | |
| Pa še tole: pisec tedaj nikoli ni pisal na Gospodov dan, ker bi mu vihar knjigo izpulil iz rok in jo zalučal na temno stran lune. Danes pa vsi pišejo prav ob praznikih, zato tudi ni večjega uspeha ne onstran ne tostran. (Valentin Cundrič, Padci skozi reči, NB) | ||
| Zagotovo nihče ne dela rad v nedeljo in na praznik, pa naj bo šofer, zdravnik, medicinska sestra, novinar … ali pa prodajalec. Tem se obeta, da jim bo ljudstvo na referendumu izglasovalo, da bo zanje nedelja Gospodov dan, ko se ne dela. (Delo, 9. sep. 2003, NB) | ||
| Po toči zvoniti je prepozno. To velja tudi za vse tiste, ki so ignorirali referendum o zapiranju trgovin na gospodov dan in zdaj točijo krokodilje solze, ko butajo z glavo ob zaprta vrata naših veleblagovnih centrov, ki so nas »amerikanizirali«. (Delo, 18. jan. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Izraz gospodov dan, pisan tudi Gospodov dan, je kalk po lat. Dies Dominica, it. domenica, šp. domingo, fr. dimanche. Rojeni na ta dan so nekdaj dobili ime Dominik, lat. Dominicus s prvotnim pomenom ‘pripadajoč, posvečen Gospodu, tj. Bogu’. Poimenovanje gospodov, hr., srb. gospodnji, je tudi v hr., srb. kuća gospodnja ‘cerkev’, sln. star. božji hram. | ||
govoríti tjà v èn dán ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| govoriti brez smisla, neumnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Star mora biti človek in vero mora imeti,« pravi Miha, »potlej pa marsikaj vidi.« »Fant,« ga posvari Šimen, »ti govoriš tja v en dan in ne veš, kaj praviš.« (Fran Detela, Malo življenje, NB) | |
| »Cerci« so drobni receptorji na koncu mojega telesa, ki mi signalizirajo najmanjše premike v okolju in najtišjo sapico. Tega ne govorim kar tja v en dan. Če kdo hodi po hodniku, takoj začutim valovanje zraka, ki v mojo sobo prodira skozi ključavnico zapahnjenih vrat. (Delo, 25. apr. 2002, NB) | ||
| In zaradi Erdoganovega ugleda si je zaupanje med ljudmi hitro pridobila vsa stranka. Volivci so videli, da ne govorimo tja v en dan. V naših vrstah ni bilo korupcije, tako značilne za dosedanjo turško politiko. (Delo, 16. avg. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. govoriti tja v tri dni. | ||
govoríti tjà v trí dní ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| govoriti brez smisla, neumnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In kot je slikovito povedala ena izmed poslank iz BiH: ženske si ne moremo privoščiti luksuza, da bi na parlamentarni govornici govorile vseprek in tja v tri dni, moški pa najpogosteje govorijo preveč … (Delo, 6. jun. 1999, NB) | |
| Jaz mu rad gledam v oči, kolikor me on gleda, ko mu repliciram. Da ne bi govoril tja v tri dni, ker tudi nisem motiviran. (Državni zbor RS: 29. izredna seja 9. 12. 1998, NB) | ||
| Tudi jaz moram žal replicirati, čeprav ga ni tukaj. Predsednik vlade je dejal, da tukaj insinuiramo, da podtikamo in da pač govorimo tja v tri dni. Jaz trdim, da je ravno obratno. (Državni zbor RS: 29. izredna seja 9. 12. 1998, NB) | ||
| »Hm, kajpak,« se je oglasil kmet. »Včasih človek res zine kar tako … tja v tri dni, kakor pravite … No, pa nič zato.« (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem govoriti tja v tri dni temelji na prislovni časovni sestavini tja v tri dni, v sopomenskem frazemu govoriti tja v en dan na prislovni sestavini tja v en dan. Ti sta v povezavi s sestavino govoriti iz prvotnega ‘pretirano dolgo govoriti’ dobila pomen ‘brez smisla, neumno’, in sicer po predstavi, da kdor veliko ali preveč govori, večinoma ne govori pametno, tehtno. Pomensko ustrezna italijanska izraza sta parlare a vanvera in parlare senza cosrutto. | ||
govorjênje tjà v trí dní, gl. govorjenje.
iméti dóber dán ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti zelo uspešen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko bi bila noč, bi mu že zadegal kamen v trebuh, sedaj je pa čas, da snameš klobuk z glave! Da bi imeli dober dan, gospod Jošt! In Peter se je topil od same ponižnosti. (I. Tavčar, Grajski pisar, NB) | |
| »Imaš že kakšno sled za Hendricksonom?« »Še nič,« sem lagal, »toda sicer sem imel precej dober dan. Opravil sem gotovinsko prodajo tiste srebrnine pod izrednimi pogoji.« (Jim Thompson, Ženska, da je kaj, NB) | ||
| Natanko tako kot zdaj. Ravno se vzameš v roke in imaš, denimo, še kar dober dan, pa namesto trepljanja po rami dobiš, kar sem nocoj dobil jaz. (Emil Hrvatin, ur., Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, NB) | ||
| »Imeli smo dober dan, igrali disciplinirano in samozavestno,« je bil precej boljše volje od Francozov danski selektor Morten Olsen. (Delo, 12. jun. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti dober dan temelji na besedni zvezi dober dan. V tej dober pomeni ‘ki prinaša ugodnosti veselje’, sestavina dan pa časovno določa omenjene lastnosti, kakovosti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a good day |
| češ. | mít dobrý den | |
| fr. | être dans un bon jour | |
| nem. | einen Glückstag haben | |
| rus. | u nego sčastlivyj den’ | |
| u nego udačnyj den’ | ||
iméti slàb dán nevtr.; tudi pren.
| Pomen | ||
| biti neuspešen, neučinkovit; biti nerazpoložen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Izid 0 : 4 priča o premoči gostiteljev in ne posebej odmevni igri naših reprezentantov, ki sta sicer med nosilci igre. Slab dan je imel predvsem Milinovič, ki je storil prekršek za enajstmetrovko in »asistiral« pri enem od golov. (Delo, 17. okt. 2000, NB) | |
| V napadu je tokrat v oči padla predvsem igra zunanje linije Krima, v kateri je po dolgem času slab dan imela Branka Mijatovič, velika dolžnica pa je spet ostala Natalija Derepasko. (Delo, 12. feb. 2001, NB) | ||
| Slabo se je godilo tudi našim mladincem. Luka Gregorc je imel očitno slab dan, saj je v osmini finala nepričakovano gladko izgubil proti Izraelcu Dudiju Seli. (Delo, 25. jan. 2002, NB) | ||
| »Novi dirkalnik nam ne bi mogel pomagati rešiti nobenega od teh problemov. Šlo je preprosto za to, da smo imeli slab dan, McLaren in Williams pa dobrega,« trdi Ross Brawn. (Delo, 11. mar. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti slab dan temelji na besedni zvezi slab dan, v kateri sestavina slab pomeni ‘ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri’. Pri tem sestavina dan časovno določa omenjene lastnosti, kakovosti. | ||
iméti [svój] čŕn dán ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. biti nesrečen, neuspešen, neučinkovit | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Basso, Savoldelli in Simoni so očitno močnejši. Jaz sem imel svoj črn dan. Giro gre naprej, jaz pa bom lahko odslej dirkal bolj sproščeno, predvsem pa bom svoje cilje popravil,« je Cunego komentiral konec zgodbe o obrambi lanskega naslova. (Delo, 20. maja 2005, NB) | |
| »Resnici na ljubo je to zasluga mojega moštva. V Los Lagosu (14. etapa) sem imel nazadnje črn dan – tedaj so se ob lepi prednosti Denisa Menčova tudi pojavili dvomi glede zmage. K sreči sem s pomočjo ekipe zdržal in ga že dan pozneje ujel,« je strnil vtise Roberto Heras, ki je rekord proslavil na poseben način – na včerajšnjo zadnjo etapo se je zapodil na kolesu, obarvanem v zlatih barvah in s posvetili ob četrti zmagi. (Delo, 19. sep. 2005, NB) | ||
| 2. doživeti neuspeh | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Slovenski smučarski skakalci so imeli včeraj črn dan. Potem ko se je že v kvalifikacijah od tekme poslovil Primož Peterka (»Že vse od Oberstdorfa mi gre vse narobe.«), so drug za drugim že v »prvem polčasu« izpadli še Jurij Tepeš (109,5 m/50.), Robert Kranjec (121 m/38.) in prvič v tej sezoni Jernej Damjan (122 m/32.). (Nedelo, januar – december 2008, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. črn dan. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have an off day |
| to just have one of those days | ||
| češ. | mít [svůj] černý den | |
| mít [svůj] smolný den | ||
| fr. | être dans son mauvais jour | |
| nem. | seinen Unglückstag haben | |
| seinen Pechtag haben | ||
| rus. | u kogo neudačnyj den‘ | |
| u kogo nesčastnyj den‘ | ||
iméti svój dán ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti zelo uspešen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Na VN Pacifika v Motegiju je imel drobni Rimljan spet svoj dan, odlično je izkoristil prvi štartni položaj in napako pozneje drugouvrščenega tekmeca Valentina Rossija ter še drugič v sezoni stopil na vrh zmagovalnega odra. (Delo, 6. okt. 2003, NB) | |
| »Jaz sem ju vzgojila, kot se gre.« Pomenek je zmotil Gregorjev Jurij, ki je danes imel svoj dan. »Ema, deset litrov vina na mizo.« (M. Hace, Vaška kronika, NB) | ||
| Clarkov nastop je bil blizu »tankiranju« (igranju le zaradi lepšega, da opraviš dolžnost), na drugi strani pa je imel Marko Tkalec tokrat zares svoj dan. (Delo, 16. jul. 2002, NB) | ||
| »Ko so videli, da imam svoj dan, so mi namenili celo kopico pravočasnih podaj,« se Sašo Ožbolt ni prepustil evforiji in priznal, da pred tekmo niti ni bil pretirano razpoložen za igro. (Delo, 21. feb. 2005, NB) | ||
| Res dober dan, ker sem danes prvič za to govornico, kar je dosti neobičajno. Ampak danes ste pač drugi imeli svoj dan. (Državni zbor RS, izredna seja 29. julija 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti svoj dan temelji na sestavini svoj. Ta pomeni, da je dan zaznamovan samo po kom, je samo njegov, in to v pozitivnem pomenu. S tem je enak sopomenskemu imeti dober dan. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a good day |
| to have a field day | ||
| češ. | mít svůj den | |
| fr. | être dans son bon jour | |
| hr., srb. | imati svoj dan | |
| nem. | seinen Tag haben | |
| rus. | u kogo sčastlivyj den’ | |
iméti vsák dán nedéljo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne morati nikoli delati in živeti prijetno, brezskrbno, lenobno življenje | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Dajmo še enkrat, ko je tako fajn: »nedelja«. Vem, dragi dnevnik, rekel boš, da imam jaz tako rekoč vsak dan nedeljo. Ne bom pretirano ugovarjal. (Delo, 12. jul. 2003, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti vsak dan nedeljo in predstavno enaka frazema [kot da] je vsak dan nedelja [za koga; kje]; ni vsak dan nedelja [za koga; kje] temeljijo na dejstvu, da se v nedeljo ne dela (to pove že samo poimenovanje nedelja) in če se to ponavlja vsak dan, pomeni, da kdo nikoli ne dela, živi prijetno, brezskrbno, lenobno. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | so.’s life is one long holiday |
| češ. | mít každý den neděli | |
| fr. | faire la semaine des quatre jeudis | |
| rus. | (u kogo) každyj den‘ – prazdnik | |
| žit‘ pripevajuči | ||
| kak syr v masle katat‘sja | ||
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, gl. iskanje.
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], gl. luč.
iz dnéva v dán nevtr.; dvojč. prisl. zv.
| Pomen | ||
| nenehno, neprestano | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V teh dvajsetih letih je spoznal, da so ti ljudje še vedno prepričani, kako bodo nekoč pognali Lahe s svoje zemlje. To prepričanje je bilo trdno, iz leta v leto, iz dneva v dan bolj in bolj neomajno, tako neomajno, da je omajalo njegovo trdno prepričanje: globoko v sebi zdaj dvomi, da bi Italija res večno ostala na teh svetih mejah. (C. Kosmač, Težka nedelja, NB) | |
| Prevečkrat so ga spomini na nerazumljive sanje prepričevali, da je v podzemlju nekaj groznega in skrivnostnega, zato je s ponovnim ogledom podzemne jame odlašal iz dneva v dan. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Celo edinega izvedljivega načrta, samomora, nista nameravala izvršiti. Prebijati se iz dneva v dan, iz tedna v teden, tkati življenje, ki nima prihodnosti, se jima je zdelo kot nepremagljiv nagon, tako kot tudi pljuča vedno znova vdihnejo, dokler je še na voljo zrak. (George Orwell, 1984, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iz dneva v dan kot časovni prislov temelji na zaporednem nizanju večjih časovnih enot – dnevov, s čimer je nastal pomen ‘nenehno, neprestano’. Enak pomen je nastal tudi po združevanju časovnih enot dan in noč v frazemih dan in noč ter noč in dan, ki pa zaradi s sestavo pogojene vezljivosti nista vedno zamenljiva s frazemom iz dneva v dan. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | day after day |
| fr. | d‘un jour à l‘autre | |
| de jour en jour | ||
| hr., srb. | iz dana u dan | |
| dan za danom | ||
| dan na dan | ||
| it. | di giorno in giorno | |
| nem. | tagaus, tagein | |
jásno kot béli dán ekspr.; primera, 3. os. ed., redko tudi brez beli
| Pomen | ||
| popolnoma jasno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Pravzaprav je naš ujetnik!« je dejal njihov vodja. »To je jasno, ko beli dan!« so mu pritrdili. (T. Seliškar, Deklica z junaškim srcem, 1959, 85) | |
| Poslušajte in ne kregajte se! Kaj bi vrtali luknjo v vodo? Kaj naj zdaj storimo, je jasno kot beli dan. (Tolminski zbornik 1975, 1975, 148) | ||
| Zgodilo se je, kar sta ob münchenski popustljivosti Chamberlaina in Daladierja, britanskega oziroma francoskega predsednika vlade, Hitler in Stalin najmanj pričakovala. Obema pa je bilo jasno kot beli dan: drugo svetovno vojno sta začeli največji svetovni imperialistični sili. (Delo, 30. maj 1998, NB) | ||
| Jasno kot dan mi je, da si bova za en sam večer že zadoščala, in brez dvoma si bova znala ta večer tako olepšati, da nama bo žal, ko se bo iztekel. (C. de Laclos – L. Vrančič, Nevarna razmerja, 1963, 300) | ||
| Da smo vsi Slovenci, kateri se štejemo med izobražene, pridobili si do malega vse izobraženje, kar ga imamo, na tuji podlagi, v tujem jeziku: to bodi žalostno ali ne, gotovo je, jasno kakor beli dan. (J. Stritar, Kritični in poučni spisi: Pogovori 1870–1879, ZD VI, 1955, 259) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera jasno kot beli dan temelji na predstavi, da je dan prispodoba za svetlobo, jasnost. Ta je še okrepljena s sestavino beli, v rus. božij (prim. sln. ves božji dan; ves ljubi dan). Primera se redkeje pojavlja tudi brez te sestavine, kar najdemo še v nekaterih drugih jezikih. Predstavno zelo razvidni sta tudi obe sopomenki. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | as clear as day |
| as plain as a pikestaff | ||
| bolg. | jasno kato [bjal] den | |
| češ. | jasné jako den | |
| (to je) jako boží den | ||
| fr. | clair comme le jour | |
| clair comme de l’eau de roche | ||
| hr. | jasno kao pekmez | |
| hr., srb. | jasno kao dan | |
| jasno kao sunce | ||
| jasno kao na dlanu | ||
| mak. | jasno kako den | |
| it. | chiaro come la luce del giorno | |
| chiaro lampante | ||
| nem. | es ist sonnenklar | |
| es tritt klar zu Tage | ||
| es liegt auf der Hand | ||
| pol. | jasne jak dzień | |
| rus. | jasno, kak [božij] den’ | |
| jasno kak [belyj] den’ | ||
| ponjatno kak [božij] den’ | ||
| slš. | jasné ako [biely] deň | |
| ukr. | jasno jak [božyj] den’ | |
junák dnéva, gl. junak.
kàkor dán in nóč ekspr.; primera, dvojč.
| Pomen | ||
| zelo, močno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | CENCI Mogoče, vendar mi nista niti malo podobna. BEATRICE Nasprotja kakor dan in noč. CENCI Čudiš se, da ju ne maram in ju preganjam, a če bi vedela, kako sem trpel zavoljo tvoje matere, bi morda razumela in oprostila mojo krutost. (Alfred Nobel, Nemeza, NB) | |
| Sam kupujem blago na hrvaški strani mesta, ker je izbira bistveno boljša kakor pri nas. No, zvečer sicer ne zahajamo v nočne lokale na drugi strani, toda v primerjavi z razmerami pred letom ali dvema je razlika kakor dan in noč. (Delo, 27. okt. 2000, NB) | ||
| Mnenji nemškega in slovenskega izvedenca se razlikujeta kakor dan in noč, zato je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc predlagal, naj sodišče postavi še tretjega izvedenca. (Delo, 23. jun. 2006, NB) | ||
| No, čez leta se človek znajde, se naredi in nazadnje je vse tako preprosto kakor dan in noč. (Ivan Potrč, Kočarji in druge povesti, Kopači, 1946, 38) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera kakor dan in noč temelji na nasprotju sestavin dan in noč, ki je zelo nazorno in močno, tako da se je razvil pomen velike mere, stopnje: ‘zelo, močno’. | ||
[kàr] v trí dní ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| brez smisla, cilja; neumno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Martina se tako zlahka poglobi v delo in tedaj izklopi vse drugo na svetu. Srečna duša, je pomislila Veronika, nikoli ne omahuje, nikoli ne razmišlja v tri dni, kakor ona to imenuje, kadar se Veronika zataplja v svoje probleme; brž ko se v kaj resnično zakoplje, pa je z glavo in srcem samo še pri tisti stvari. (G. Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | |
| Pa si ga poglej! Sedi na prečniku in gleda v tri dni, kakor da se ga vse skupaj čisto nič ne tiče. Kaj je njemu za podjetje! (G. Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Dozorevam in se resnim. Ne smejem se več kar v tri dni. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB) | ||
| Ljudje ne izumljajo kar v tri dni, pravi Janez Kukec Mezek, vodja Sektorja za patente pri Uradu za intelektualno lastnino. »Izum vedno nastane, ker ima nekdo problem, ki ga poskuša rešiti.« (Delo, 25. jan. 2000, NB) | ||
| Najboljši novinec minulega prvenstva NBA kajpada ni pozabil odgovoriti. Po tem ko je Jugoslovanom natresel 25 točk, je dejal: »Lahko je govoriti kar v tri dni, toda potem se človeku dogajajo takšne neumnosti …« (Delo, 2. sep. 2002, NB) | ||
| Payton je zahteval, naj ga prodajo v bolj ambiciozen klub, kjer bi lahko unovčil najboljša košarkarska leta. Pri 31 letih najboljši podajalec (9,1 asistence na tekmo) in 15. strelec (21,5 točke) NBA nima več časa, da bi ga tratil kar v tri dni. (Delo, 6. dec. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. govoriti tja v tri dni. | ||
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé] ekspr.; pren., tudi kot primera, tudi nikal.
| Pomen | ||
| živi brezskrbno, v izobilju | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Tu je bilo vedno mnogo gostov, bodi v petek, bodi v svetek. Pri Veselem medvedu je bila vsak dan nedelja. Godci so včasih prihajali že dopoldne ob devetih in godli do trde noči. (Rado Murnik, Lepi janičar, NB) | |
| Dalmacija pozimi – otok Iž. Kot da je vsak dan nedelja. Življenje otočanov so zemlja, morje, veter in ribe. (Delo, 2. mar. 2001, NB) | ||
kózji dnévi star.; mn., pren.
| Pomen | ||
| medeni tedni | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | kozji dnevi: medeni tedni. (J. Glonar, SSJ, 175) | |
léto in dán, gl. leto.
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[ ekspr.; pren., nikal.
| Pomen | ||
| ni vedno vse samo lepo, prijetno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Posneto je na plantaži, doktor Oksidžen je glavni akter in mislim, da bo oddaja zelo odmevna. Ni vsak dan nedelja, dan novega odkritja na področju medicine.« Negrino srce je bilo kot pokvarjen motor. (Sonja Koranter, Ognjena črta in paradižnik, NB) | |
| »Ni vsak dan nedelja,« je strnil lanski slalomski svetovni podprvak Miha Terdič po največjem slovenskem kajakaškem polomu na svetovnih prvenstvih na divjih vodah v zadnjih 20 letih. (Delo, 29. jul. 2003, NB) | ||
| Tako kot ni vsak dan nedelja, se ne zgodi prav pogosto, da Slovenijo obišče športnik šampionskega kova. Zato je v minulih dneh razumljivo vladalo veliko zanimanje za slovitega finskega plavalca Janija Sievinena, ki se je v petkovem odmevnem ekshibicijskem nastopu na 100 metrov mešano v Celju pomeril z dolgoletnim slovenskim tekmecem in prijateljem Petrom Mankočem. (Delo, 9. feb. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti vsak dan nedeljo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | not every day is a holiday |
| fr. | ce n’est pas tous les jours fête | |
| ce n’est pas tous les jours dimanche | ||
| češ. | nemít každý den svátek | |
| nem. | es ist nicht alle Tage Sonntag! | |
| rus. | ne vsë kotu maslenica! | |
| den’ na den’ ne prihoditsja | ||
nóč in dán, gl. noč.
postáti junák dnéva, gl. junak.
preživéti iz dnéva v dán, gl. živeti iz dneva v dan.
príti na dán nevtr.; 3. os. ed., parafraza
| Pomen | ||
| vse se izvedeti, pojasniti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Gotovo je čula vse tudi ona, zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal? Jutri zjutraj že pride na dan. Štacuna je bila prav pod klancem, videlo se je odtod naravnost na frčado, na durce za velikim kamenitim križem in tako se je tudi slišalo vse. (Ivan Cankar, Greh, novela, NB) | |
| Leta 1987, prav v sredini tega črnega obdobja, je Manzi zaslužil 26 milijonov dolarjev s plačo, dodatki in ugodnostmi pri delnicah. Resnica pa vedno pride na dan in tudi pri Lotusu je moral Manzi na koncu tvegati in nekomu zaupati, v tem primeri Franku Kingu, IBMovemu direktorju starega kova, ki se je na tehnologijo vsekakor spoznal. (Robert X. Cringeli, Naključni imperiji, NB) | ||
| Naš nacionalni interes je, da krivci za vojne zločine končajo za zapahi bodisi na Nizozemskem bodisi na Hrvaškem. Želimo, da resnica pride na dan, saj bomo sicer talci skrivanja zločincev,« je dejal hrvaški premier. (Delo, 23. avg. 2000, NB) | ||
| Vedel je, da stoji na nevarnem robu. Samo malo še manjka in vse bo prišlo na dan. Zavihal si je ovratnik in se stisnil v kot. (Drago Jančar, Zalezovanje človeka, NB) | ||
| Tako je nesrečni doktor Friedjung leta 1908 s svojimi hujskaškimi članki skoraj zakuhal vojno med habsburško monarhijo in Srbijo. Pozneje je prišlo na dan, da je bolestno samozavestni ekspert pri svojem delu uporabljal slaboumne falsifikate avstro-ogrske diplomacije. Človek pač ne sme verjeti dokumentom, ki jih ne ponaredi sam. (Igor Grdina, Poti v zgodovino, NB) | ||
| Kitajsko seveda skrbi možnost ameriškega vojaškega napada na Kim Džong Ila, ker pa ga v sedanjih razmerah najbrž ne bo, jo skrbi že sama razprava o severnokorejskem vprašanju na multilateralni ravni, saj bi tako verjetno prišlo na dan, da v regiji ni zanesljivega varnostnega mehanizma. (Delo, 29. jan. 2003, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | venir au jour |
| se faire jour | ||
| it. | venire a galla | |
| nem. | zum Vorschein kommen | |
príti s právo bárvo na dán, gl. barva.
razlikováti se kot dán in nóč ekspr.; primera, tudi kot noč in dan
| Pomen | ||
| zelo se razlikovati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Nikakor se ne morem strinjati z ocenami, da sta si predsedniška kandidata Barbara Brezigar in Janez Drnovšek podobna. Razlikujeta se kot dan in noč,« pa je v svoji oceni prvega kroga predsedniških volitev med drugim poudarila Manca Košir, profesorica na FDV, ki podpira Brezigarjevo. (Delo, 16. nov. 2002, NB) | |
| Prejšnja izhodišča so bila zapisana v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, ki jo je izdalo ministrstvo za šolstvo 1995. Po vsebini, metodologiji in vrednostni usmeritvi se Svetlikova nova izhodišča in načela Bele knjige, zapisana v poglavju Temeljna načela spreminjanja sistema poklicnega izobraževanja, razlikujejo kot dan in noč. (Delo, 31. mar. 2003, NB) | ||
| Mnenji nemškega in slovenskega izvedenca se razlikujeta kakor dan in noč, zato je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc predlagal, naj sodišče postavi še tretjega izvedenca. Odvetnika Milice Makoter Gorazd Fišer in Milan Krstić, zadovoljna s Kerkhoffovimi ugotovitvami, sta temu ostro nasprotovala. (Delo, 23. jun. 2006, NB) | ||
| Dvojica iz San Francisca in Anglež, ki so si za bazo delovanja izbrali Los Angeles, so znani pod imenom Black Rebel Motorcycle Club in so letos izdali svojo tretjo ploščo Howl. (The Echo Label Limited, Chrysalis, Dallas) | ||
| Plošča je nemajhno presenečenje za ljubitelje njihovih prvih dveh plošč, saj se od njiju razlikuje kot dan in noč. (Delo, 16. jan. 2006, NB) | ||
| Pinnaclovi napravi na preizkusu se na prvi pogled med seboj razlikujeta kot dan in noč. Podrobnejši pogled v nastavitve pa pokaže, da sta si kljub različnim zunanjim meram, različnima daljinskima upravljalnikoma in nasploh povsem neusklajenemu videzu v drobovju podobni precej bolj, kot bi si mislili. (Monitor, junij 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti [različen] kot dan in noč. | ||
razlikováti se kot nóč in dán, gl. noč.
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa ekspr.; pren., nikal.
| Pomen | ||
| nikoli ne videti koga, česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Hm, vresja imam res precej, – je resno prikimal. – Toda še svoj živ dan nisem slišal ne bral, da bi vresje kaj vplivalo na glave. Kar pa se sence tiče, tudi prav nič ne vidim, da bi bile vaše glave, ki se sončijo na prisojnem, bolj bistre, kakor so naše, ki se senčijo po teh osojah. (Ciril Kosmač, Pomladni dan, NB) | |
| Pred njim stoji vitko dekletce, katerega rožnati obraz oklepajo gosti, v dve debeli kiti spleteni kostanjevi lasje. Temnorjave oči se upirajo vanj nekoliko zvedavo, nekoliko proseče, in Lovrek je menil na tihem, da še svoj živ dan ni videl lepših. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Začudila se je in ustavila drevak. Kaj takega še svoj živ dan ni videla. V široko razpotegnjenem, skoraj nepreglednem loku, so bredli in plavali proti bregu neštevilni ptiči, ki so bili zelo veliki. (Janez Jalen, Bori 1, Sam, NB) | ||
| Vsi so si neizmerno prizadevali, da bi bili kar najbolj prijazni do mene. Objemali, o, groza, so me tisti, ki sem jih poznal, prav tako pa tudi tisti, ki jih še svoj živ dan nisem videl. Kar tekmovali so med seboj, kdo me bo prej povabil na svoj sprejem ali večerjo. (George Mikes, Priročnik za snobe, NB) | ||
| Kmetje so premetavali stare izsušene pluge in jih oblivali s kropom, da ne bi klecala lemež in črtalo. Otroci pa so se trgali za otko, kakor bi jo svoj živi dan še ne bi bili videli. (Ciril Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | ||
| Roke so mu visele globoko na boke. Pomislila sem, da tako dolgih rok še svoj živi dan nisem videla. S sabo so imeli hladilne torbe in odeje. Svoj živi dan še nisem videla toliko iger in igral za otroke, kot so jih pripravili tu. Blazine, razprostrte po travniku, penaste kocke, žoge, različne delavnice, od glasbenih do slikarskih, celo nekakšen top, ki je sem ter tja bruhal peno iz milnice, pri čemer so se stari zabavali ravno tako kot mladi. (Delo, 16. jun. 2004, NB) | ||
| S sabo so imeli hladilne torbe in odeje. Svoj živi dan še nisem videla toliko iger in igral za otroke, kot so jih pripravili tu. Blazine, razprostrte po travniku, penaste kocke, žoge, različne delavnice, od glasbenih do slikarskih, celo nekakšen top, ki je sem ter tja bruhal peno iz milnice, pri čemer so se stari zabavali ravno tako kot mladi. (Delo, 16. jun. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem svoj živ(i) dan ne videti koga/česa temelji na tožilniški časovni prislovni zvezi svoj živ(i) dan v pomenu ‘vse življenje’. Na slednje kaže tudi ustrezno it. in tutta la sua vita. | ||
štéti dnéve ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| nestrpno čakati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Soba je bila prazna, nekoliko razbita, a prazna, zakaj vsi njeni stanovalci so takoj po začetku vstaje sklenili, da se bojo preselili kamorkoli, samo da ne ostanejo tam, kjer so morali preživljati svojo kazen, šteti dneve, poslušati prekleti zvonec zjutraj in zvečer, poslušati, kako pade zapah ob desetih zvečer, odhajajoče paznikove korake po hodniku, daljno zaklepanje vrat hodnika, glasove nočnih svobodnih živali iz bližnjega gozda. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | |
| Navadno je, da začno vojaki, katerim teko že poslednji meseci njih službe, šteti dneve, ki jih še ločijo od domačih krajev. Ponosni so na to, da so že stari vojaki in da se mora čas njih službovanja že meriti po dnevih. (Fran Maselj Podlimbarski, Tovariš Damjan, NB) | ||
| »Ne bi bilo slabo – pa ne zgolj zavoljo zaslužkov – ko bi tudi v prihodnje večkrat stal na odru za najboljše,« je še poudaril v zadnjih dneh zimske sezone, ko bo po teh zadnjih uspehih že začel šteti dneve do nove zime. (Delo, 24. feb. 2003, NB) | ||
| A vse pač preprosto ne more iti po maslu. Za Krčane pa je pomembno, da so še ob naklonjenosti letos prav muhastega vremena spravili pod streho živahno prireditev in nato že začeli šteti dneve do 4. septembra … (Delo, 5. jul. 2004, NB) | ||
| Poletje se je nagibalo v jesen. V samostanu so že z nestrpnostjo šteli dneve, ko se bo zopet začela zunanja šola. (I. Pregelj, Dom gospe matere Serafine, NB) | ||
| Prav ob štartu tega odločilnega dela sezone pa je prvega aduta Pingvinov poškodba oddaljila z ledu. Navijači so kajpak šteli dneve do vrnitve svojega ljubljenca, Jagr je za nameček prav na koncu zablestel. (Delo, 10. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot je razvidno iz prvih dveh zgledov, izhaja frazem šteti dneve iz vojaškega ali zaporniškega življenja. Ko se namreč približuje konec služenja roka ali prestajanja kazni, vojaki ali zaporniki navadno začnejo šteti dneve, ki jih še ločijo od življenja izven kasarniških ali zaporniških zidov, tj. »v svobodi«. Preneseno na druga področja življenja je besedna zveza šteti dneve dobila pomen ‘nestrpno čakati’. Štetje dni pa ima tudi drugačno predstavno razsežnost, ki se kaže npr. v frazemu dnevi so šteti komu. Tu brezosebna raba glagola so šteti kaže na to, da človeku preostale dneve šteje kar neusmiljena usoda sama. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | brojiti dane |
tjà v trí dní ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| brez smisla, cilja; neumno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Res ne vem, kaj mi je šinilo v glavo! Vprašal sem kar tako … tja v tri dni,« se je opravičeval Peter Majcen. (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, NB) | |
| Veš, čakam na navdih. Če bi napisal kar tako nekaj tja v tri dni, potem to sploh ne bi bilo to. Ampak čisto nekaj drugega. (Marijan Pušavec, Zbiralec nasmehov, NB) | ||
| »Ne maram posedati tja v tri dni, zdi se mi prav, da pomagam ljudem. Čeprav zgolj peščici domačinov v osamljeni vasici,« pravi mlada Celjanka Tea Šentjurc. (Delo, 9. jul. 2002, NB) | ||
| Zoran je bil, kot pripoveduje, eden od mnogih mladih, takšnih, ki živijo brez vrednot, »tja v tri dni«, skupaj z dolgčasom, ki ga preganjajo iz dneva v dan. In kot posledica takšnega brezzveznega življenja se pojavi droga. (Delo, 7. avg. 2002, NB) | ||
| Rus Jevgenij Kafeljnikov je v teniškem svetu znan kot genij z loparjem, vendar je po lastnih besedah v zadnjem letu igral tja nekam v tri dni. (Delo, 1. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. govoriti tja v tri dni. | ||
[vsè] svôje žíve dní ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| (vse) svoje življenje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Krstili so ga tedaj za Avguština in to ime bo nosil vse svoje žive dni. Ko je nekoliko odrasel, pasel je drobnico svojega očeta, to je: pet koz in dve ovci. (Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, NB) | |
| Pa so mu izročili otroka, braniti mu ju niso mogli brez sodne prepovedi. Škoda za revčka – starejši se je bil pravkar privadil jesti z žlico, prej menda vse svoje žive dni še ni videl takega orodja. (Fran Milčinski, Zločinci, NB) | ||
| Tomaž je vzel žago in sekiro in tri dni je bilo čuti gori pod senco smrekovih vrhov glasne udarce in po drči doli za hišo se je usipal hudournik debelih polen, da je Šime klel drva in drvarja, češ, da še vse svoje žive dni ni tako hitel ko sedaj, ko je zlagal polena v vrsto. (Ivan Pregelj, Mlada Breda, NB) | ||
| Ampak kakršnakoli že je vojna, kar se tiče osebne udeležbe v njej, se je treba pač držati tegale nauka: »Samo to moraš gledati, da ne narediš več, kot je potrebno.« Ker se mi zdi malo verjetno, da bom imel to noro srečo in preživel vse svoje žive dni od rojstva leta 1951 pa do še neznanega datuma smrti v miru, se pač tudi sam pripravljam na to, da bom spoštoval modrost, ki je že marsikomu rešila poleg kože še »dušo«. (Delo, 29. mar. 2003, NB) | ||
| Da ne boste tako ravnali s tem učiteljem, kakor ste s prejšnjim, ki ste ga gnali, rokovnjači, naravnost v pekel! Če se ga le eden dotakne, ali če ga postrani pogleda, mu bom tako neznansko nategnil ušesa, da bo pomnil svoje žive dni! (Ivan Cankar, Martin Kačur, NB) | ||
| Gasilci! Tako žalostnega govora, kakor bo zdajle moj, menda še niste slišali in ga tudi ne boste svoje žive dni … Imeli smo ga, imeli ogenj, ki je gorel tako lepo, da že dolgo nič takega! (Rado Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB) | ||
| »Vse, vse, le prišel sem prosit tvojega gospodarja in tebe, če bi hotel ti z menoj iti in pri meni ostati. Dobro ti bo svoje žive dni, ker si meni tako veliko dobroto storil.« (Janez Cigler, Sreča v nesreči, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [vse] svoje žive dni je po sestavi množinska tožilniška časovna prislovna zveza v pomenu ‘vse življenje’. V zvezi s tem glej tudi frazem svoj živ(i) dan ne videti koga/česa. | ||
zaglédati béli dán knj.; pren.
| Pomen | ||
| nastati; iziti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zavladalo je splošno navdušenje, in ko so umetno okrašene delnice zagledale beli dan, trgalo se je občinstvo zanje. (I. Tavčar, Mrtva srca, NB) | |
| Kaj vse naj bi prevajali v mali koloniji Sloveniji! Marsikaj od te tuje bebavosti tudi zagleda beli dan – npr. razne plavajoče in pojoče in dišeče knjige, pa literarni kič za najstnike in gospodinje … (Drago Bajt, Odčitki, NB) | ||
| Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v občini Trbovlje, ki so ga napovedovali že dlje časa, je končno zagledal beli dan. (Delo, 12. apr. 2001, NB) | ||
| Če me vprašate, koga bi izbrala za najboljšega govornika, bi bil to pokojni akademik Josip Vidmar. Povedal je vedno le tisto, kar je moralo zagledati beli dan, pa če je bilo še tako kritično; čutila sem, kje mora biti vejica in kje se njegova pametna misel konča s piko.« (Delo, 20. 5. 2009, NB) | ||
| Glej, beseda »Železniki« bi mi dala zopet lepo priliko, da bi ti na dolgo razkladal, kako dolgo že stoje, kolikokrat so že pogorele in koliko cvekov v njih vsako leto ugleda beli dan, ali pravzaprav, temno noč, ker »cvekarji« delajo največ le ponoči. (F. Erjavec, Šaljivi potopisi, NB) | ||
živéti iz dnéva v dán ekspr.; pren., dov. preživeti
| Pomen | ||
| 1. živeti brezskrbno, za ta trenutek, brez načrtov za prihodnost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Veseli gonjači, katerim so bile parcele deveta briga, pa so v duhu primerjali dolinske gostilne in veseljačenje doma z zagrebškim barom, ki dosti stane. Drag je, toda doživi se pa le marsikaj. Živeti iz dneva v dan kot ptiček v naravi, to je bilo življenje za vse tiste mlade tihotapce, ki jih ni zajela strast do kopičenja denarja in posesti. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | |
| Francozi predstavljajo pravo nasprotje Švicarjem. Živijo iz dneva v dan, lahkomiselno in s polnim užitkom. Na cestah vozijo hitro in nepremišljeno. (Delo, 24. mar. 2001, NB) | ||
| Sicer pa ne Dehap ne turška vlada nimata programa, kako razširjene pravice uresničiti v praksi, je kritičen nekdanji politik. »Vsi o njih le govorijo. Videti je, da smo na vzhodu, kjer se živi iz dneva v dan, brez večjega načrtovanja, brez vnaprej domišljene strategije.« Vsem pa je jasno eno – napredovati je treba brez vojne. (Delo, 5. dec. 2002, NB) | ||
| »Zakona nisem podprl iz osebnih in moralnih razlogov. Vedno sem se gibal med navadnimi ljudmi in vem, da jih zdaj veliko bolj zanima, kako preživeti iz dneva v dan. Čez nekaj let, ko se bodo spremenile socialne razmere, bi za tak predlog dvignil tudi tri roke!« (Delo, 29. okt. 2001, NB) | ||
| 2. životariti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Linda je umrla leta 1998 za rakom na dojkah, stara 56 let, in mislil je, da ji bo tudi sam sledil. Kot je izjavil za britanski časnik Independent, je samo jokal in žaloval ter živel iz dneva v dan. Kmalu je sprevidel, da tako ne gre. (Delo, 4. mar. 2000, NB) | |
| V Avstraliji se bolje godi navadnim kriminalcem, ki točno vedo, kdaj bodo spet na prostosti. Azilanti pa živijo brezciljno iz dneva v dan in negotovost zelo slabo vpliva nanje. (Delo, 12. jun. 2002, NB) | ||
| Klub je nedvomno deloval brez primernega finančnega načrtovanja in najbolj preprostega spremljanja dejanskega finančnega stanja. Živel je domala iz dneva v dan. Nenazadnje se je že javnost prepričala o vrsti zgrešenih nakupov. (Delo, 8. jul. 2002, NB) | ||
| Podobno živi še ostalih 5500 prebivalcev, večinoma le nekaj let mlajših od njega. | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. živeti tja v en dan. Ustrezna hrvaška ali srbska frazema sta živjeti s dana u dan; živjeti dan po dan. | ||
živéti tjà v èn dán ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| živeti brez smisla, cilja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mlad človek v samoti se izgubi; življenje nima pravega smisla in cilja. Nobene izpodbude ni in tako živijo tja v en dan neumno in lahkomiselno. (Zofka Kvedrova, Njeno življenje, NB) | |
| Zato pa so blagorodni gospodje v duhu, da je »krepost edini način, da se živí še po smrti in se dá naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval ta svet«; tisti pa, »ki živijo kar tja v en dan, se ukvarjajo le s svojimi minljivimi posli in se utapljajo v njih, se še za življenja štejejo za mrtve, in ko umro, umre z njimi vse«, poskrbeli za svojo posvetno slavo. (Delo, 27. dec. 2001, NB) | ||
| Če bi bili brez zavesti, prikrajšani za vsakršno komunikacijo z okolico, priključeni na aparate za življenjske funkcije? In če že sami ne bi vedeli, da trpite in živite tja v en dan kakor en fikus, ali bi privoščili svojcem, da vas gledajo tako »živeti« oziroma umirati in čakati, da se to končno zgodi? (Delo, 17. apr. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem živeti tja v en dan temelji na tožilniški časovni prislovni zvezi tja v en dan v pomenih ‘izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja’; ‘izraža, da je dejanje brez cilja, smisla’. Gre torej za življenje, osredotočeno samo za tekoči dan, brez skrbi za prihodnost, a predložna zveza tja v kaže, da je odnos do preživljanja dneva nezainteresiran, brez cilja. Da kdo živi samo za ta trenutek, za en dan, je sicer samo po sebi lahko zelo pozitivno, a pristop mora biti angažiran, ciljno usmerjen. Po enaki predstavi je nastal tudi frazem živeti iz dneva v dan. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | vivre au jour le jour |
| it. | vivere alla giornata | |
| nem. | in den Tag hinein leben | |
| nur für den Tag leben | ||
| ein Tagträumer sein | ||
življênje iz dnéva v dán, gl. življenje.
Dostopnost