bíti náše gôre líst ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti našega rodu, naše narodnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Anastasius von Schiwitz je bil Slovenec, naše gore list. Martin Skočir sicer ni mogel dognati, če se je von Schiwitz v poznejših slavnih letih še spominjal svojega rodu in pokolenja in če je še razumel svojo materno govorico … (Ivan Cankar, Krpanova kobila, NB) | |
| Obsedeni smo od Krsta pri Savici, od kraljev Sama in Matjaža imeti kralje, tudi to je samopotrjevanje. Še Mana, ko sem jo vprašal, če je naše gore list, še ta novoveška frklja je zdrdrala: kralj Samo, otok blejski, kinč nebeški, oj, Triglav moj dom … (Miha Remec, Mana, NB) | ||
| Slovenski šah in šahisti se menda ponašamo s prvo velemojstrico, vsaj s prvo, ki je naše gore list. Darja Kapš, 24-letno dekle iz Starega Trga ob Kolpi, je tista junakinja, ki je ekspresno, v dobrih dveh mesecih, izpolnila dva manjkajoča pogoja za dosego velemojstrstva. (Delo, 8. sep. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti naše gore list omenja z nemško razlago že Pleteršnik (I, 521) pri iztočnici list: on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C. Za njim še J. Glonar (SSJ, 196) pri iztočnici list: naše gore list: domačin, rojak. Ustrezna hrvaška ali srbska frazema sta naše gore list in iste gore list. Ta temeljita na pomenu sestavine gora ‘rod, sorodstvo, narod’. Kot taka sta bila verjetno prevzeta tudi v slovenščino. | ||
bíti [tàm] za devêtimi gorámi, gl. [tam] za devetimi gorami [in vodami].
da bi gôre premíkal, gl. premikati gore.
práva gôra ekspr.; pren., v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo velik in debel, ogromen človek | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Veronika se je zasmejala. Mož je bil velik in debel, prava gora. Ogledovala sem si ga od spodaj navzgor, da ne bi bila vsiljiva. (Gitica Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | |
| Hotel sem zbežati in v grozi sem brcnil v prednjo vrsto stolov. Al, ki je sicer prava gora, je kar poskočil na sedežu, Petra, ki si je tega morskega psa zamislil, pa je vrglo nazaj. Film se je seveda za vedno zapisal v zgodovino. (National Geographic, julij 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. velik kot gora. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | gora od čovjeka |
| (čovjek) kao gora | ||
| kao od stijene odvaljen | ||
| kao od brijega odvaljen | ||
| rus. | gora goroj | |
premíkati gôre ekspr.; mn., pren., tudi s pogoj. da bi
| Pomen | ||
| biti vsemogočen, nemogoče narediti mogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Imamo neposreden dostop do sil v našem svetu. To je jezik, s katerim je mogoče premikati gore. (Delo, 14. jun. 2000, NB) | |
| Avstrijec Christian Leitner je zanesljivo eden tistih ljudi, ki zmore premikati gore. Ko je namreč pred sedmimi leti postal glavni trener finske reprezentance v alpskem smučanju, so »suomiji« v smučanju veljali še za popolne eksote. (Delo, 8. mar. 2004, NB) | ||
| S svojo silno energijo, vero in zaupanjem boste lahko premikali gore. Zamisli bodo kar deževale, a kaj ko ne bodo prav praktične. (Jana 2007, št. 2, NB) | ||
| »Zdaj se bolj ukvarjamo s tem, da bi se okrepili za drugo polovico sezone,« je Ivezič povedal o načrtih »pivovarjev«, ki so se iz Španije vrnili bogatejši za 25.000 evrov in z močno dvignjeno samozavestjo, s pomočjo katere so minulo sezono v ligi prvakov premikali gore. (Delo, 29. nov. 2004, NB) | ||
| »Kadar nabiram, se tistega, kar nabiram, navadno niti ne dotaknem. A zrelega šipka se najem do sitega kar z grma, potem se počutim tako poln energije, da bi gore premikal …« Tako je šipkove jagode pohvalil eden tistih, ki jih znajo ceniti, Giani-Nicola Banich, »nabiralec po duši« iz Istre. (Delo, 9. nov. 2001, NB) | ||
| Večina alkoholnih pijač otopi negativna čustva, poveča tek in zmanjša razsodnost, na kar se je tudi dobro pripraviti. Po dveh kozarčkih postanemo razigrani, razsodnost se znatno zmanjša in zdi se nam, da bi lahko premikali gore. (Viva, januar 2005, NB) | ||
| Vidna, pravzaprav dvakrat vidna oseba – prvič ne moreš takoj verjeti, da gre za enega samega človeka – je bil Tugo Šušnik. Še zmeraj zgleda, da bi lahko gore premikal, pri čemer pa je značilno, da tistih, ki jim je to dano, sploh ne zanima, da bi gore premikali. (Delo, 3. jul. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem premikati gore s pogojno različico [ták] da bi gore premikal je verjetno nastal po preoblikovanju svetopisemskega reka Vera gore premika (gl. 1. Kor. 13,2). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to move mountains |
| češ. | moct hory přenášet | |
| fr. | pouvoir transporter des montagnes | |
| remuer ciel et terre | ||
| hr., srb. | premještati gore | |
| nem. | Berge versetzen [können] | |
| rus. | moč’ gory voročat’ | |
| moč’ gory svorotit’ | ||
[samó, le] vŕh ledéne gôre, gl. vrh.
[tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi] ekspr.; mn., pren., prisl. zv., navadno v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo daleč | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Oddahnil se je, ker se je pred njim razgrnil njegov dan, ki je bil jasen kakor nebo nad njim: tam gori nikjer nobenega oblaka, tu doli nikjer nobene skrbi do samega večernega mraka, ki pa je bil še za devetimi gorami. (C. Kosmač, Smrt nedolžnega velikana, NB) | |
| Ne me basat! Sto let več ali manj prisilnega sožitja z okoljem, ki je bilo vso znano zgodovino tam nekje »za devetimi gorami«, ni moglo zmanjšati razlik. Ko je umetno tvorbo končno razgnalo, smo s svetlobno hitrostjo odleteli nazaj v svoje kulturno okolje in nemudoma postali člani EU. (Delo, 10. jul. 2004, NB) | ||
| Konec tedna je čas, ko delajo vlomilci nadure, saj v pisarnah in delavnicah ni nikogar, pa tudi marsikatera hiša in stanovanje samevata. Tako se tudi za večino vlomov zve šele v ponedeljek zjutraj, ko so nepridipravi že za devetimi gorami. (Delo, 27. maja 1998, NB) | ||
| In jaz pojdem v Koritovje! Tam za devetimi gorami me ne najde živa duša. Moja ladja se še ni potopila; mogoča je še rešitev, dokler ne zamrje zadnja iskrica svobodne volje … (I. Cankar, A jaz pojdem, NB) | ||
| Letošnji 39. Beogradski internacionalni teatarski festival – za katerim stoji mesto Beograd in ministrstvo za kulturo, omogočili pa so ga še tuji kulturni centri in številni pokrovitelji – te dni pospešeno stika za andereseni in išče njihove sence. Obenem pa na fantazijsko zgodbo, ki se dogaja tam nekje za devetimi gorami in vodami, spominja sam. (Delo, 23. sep. 2005, NB) | ||
| Tedaj smo se lahko upravičeno spraševali, ali molk in sprenevedanje slovenske vlade pomenita tiho soglašanje z neprijaznimi hrvaškimi potezami, ali se je Slovenija že odpovedala pravici do izhoda na odprto morje, mar je bolj pomembno, kaj se dogaja za devetimi gorami in vodami kot pa v naši soseščini? (Delo, 9. sep. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [tam] za devetimi gorami [in vodami] je po sestavi prislovna zveza in ima tudi prislovni pomen. Ta temelji na prenesenem pomenu sestavine devet ‘ki je zelo oddaljen’, ki je nastal po predstavi štetja razdalj: najbližje je za prvo goro, potem za drugo goro itd. V rabi je tudi redkejša različica za deveto goro. Izraz se je prvotno uporabljal v pravljičnem jeziku, v današnji rabi pa ima patino zastarelosti. Večinoma v pravljičnem jeziku se pojavlja tudi daljša različica za devetimi gorami in devetimi vodami. Gore, kot tudi vode, so v naravi vsekakor zelo velik in opazen orientacijski objekt. Če se jih zvrsti več, to pomeni veliko razdaljo. Kot je razvidno iz primerjalnih frazemov, pri štetju gor ali vod (dežel) prevladujeta pravljični števili devet (deveti) ali sedem (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Nadomeščata jih lahko nedoločena množina (npr. rus. byt’ za gorami, za dolami) ali količinski zaimek ves. Slednji je npr. v nem. er ist über alle Berge, kar Cigale (I, 219) prevaja s sln. pobrisal jo je, pete je umaknil, odnesel, potegnil jo je, šel je po svetu, šel je v deveto deželo, šel je čez hribe in doline, ni sluha ne duha po njem. Podobno merjenje razdalje s števnikom devet najdemo tudi pri Pleteršniku (II, 573) pri iztočnici stena: slišalo se je za deveto steno (= weithin). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | beyond the seven seas |
| češ. | být za devíti horami | |
| ležet za devíti horami | ||
| být za devaterými horami | ||
| ležet za devatero horami | ||
| fr. | dans un pays au bout du monde | |
| derrière les (sept) montagnes, derrière les sept mers | ||
| nem. | hinter den sieben Bergen liegen | |
| rus. | byt’ za gorami, za dolami | |
vêlik kot gôra ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo velik | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vsaka zmaga v suproligi je velika kot gora. Do nje pa lahko pridemo samo, če odigramo tekmo tako, kot se dogovorimo in da ekipa nima slabega dne, kot ga je imela v četrtek. (Delo, 23. dec. 2000, NB) | |
| Materino naročje ni samo varnost za nebogljeno dete – lahko si velik kot gora, v stiski najprej iščeš prav to naročje, naj se tega živo zavedaš ali ne. Prav rad bi poznal tistega, ki si upa to popolnoma zanikati. (Delo, 20. mar. 1998, NB) | ||
| Tako dolgo je razmišljal, da je pozabil nehati rasti. Postal je velik kot gora in njegova želja je bila izpolnjena, ko je srečal Akspraksinjo. Zmajeva želja pripoveduje o željah zmajev. (Delo, 25. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera velik kot gora, ki se uporablja tako za osebe kot stvari, temelji na dejstvu, da je gora zelo velik naravni objekt, ki se uporablja kot prispodoba za kaj zelo velikega, zelo visokega, kot metafora za zelo velikega, ogromnega človeka ali za tako bitje. Sestavina gora se z rodilniškim prilastkom uporablja tudi v pomenu ‘velika količina, množina’: preskrbeti goro dokazov; imeti goro opravkov; popisati goro papirjev. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | as big as a mountain |
| bolg. | goljam kato planina | |
| češ. | velký jako stodola | |
| hr. | velik kao kuća | |
| mak. | golem kako spomenik | |
| pol. | wielki jak szafa | |
| wielki jak stodoła | ||
| wielki jak świat | ||
| rus. | ogromnyj kak gora | |
| ogromnnyj kak škaf | ||
| slš. | vel’ký ako svet | |
| ukr. | velykyj jak svit | |
| velykyj jak oranda | ||
za devêto goró ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo daleč | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ti, Tinkara,« ji je rekel, »res je, da pojdem služit. Veš, za deveto goro grem služit, k zmaju grem služit za kuharja. Devet glav ima zmaj in v vsaki glavi devet ust. (Josip Vandot, Kekec na volčji sledi, NB) | |
| Greš, ukradeš se, iztihotapiš in hipoma je vse za tvojim hrbtom kakor za deveto goro: sveti zakon, gospodinjstvo in take reči. Poglej, izmuznila sva se, in zdaj sediva možu in Bogu za hrbtom. (Milan Pugelj, Zakonci, NB) | ||
| V praksi to pomeni, da Jeseničani odločajo o ceni za dovoz odpadkov na deponijo, o Radovljičanih pa razmišljajo na naslednji način: našo deponijo bodo polnili z njihovimi odpadki le pod pogojem, da bodo to mastno plačali in napolnili naš proračun. Seveda jim Radovljičani ne ostanejo dolžni in svoje odpadke preprosto in ceneje odvažajo za »deveto goro«. (Delo, 31. maja 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. [tam] za devetimi gorami [in vodami]. | ||
Dostopnost