béla knjíga nevtr.; pren.
Pomen | ||
1. zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; zbirka informacij o kaki politični ali družbeni temi; način zapisa podatkov na plošče CD-ROM – zapis Video CD | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Bela knjiga EU o obnovljivih virih energije iz leta 1997 predvideva porast njihove porabe s sedanjih 6 na 12 odstotkov do leta 2010. To pa je glede na tehnični potencial izrabe OVE še vedno nizka številka. (Delo, 3. jun. 2000, NB) | |
Če naj bi Slovenija morala zadevo vzeti s humorjem, pa očitno nekateri v Bruslju niso tega mnenja. Poročajo, da je bil član evropske komisije Günter Verheugen jezen zaradi avstrijske prijave zadržkov in da je povedal, da bela knjiga o prometu ne bi smela imeti opravka s pristopnimi pogajanji. (Delo, 15. jun. 2001, NB) | ||
Bela knjiga o zdravstveni reformi. Minister za zdravje Dušan Keber je prvič predstavil reformo zdravstvenega sistema v Sloveniji. (Delo, 23. jun. 2003, NB) | ||
Del varčevalnega paketa zato ni prišel niti v parlament, del pa je zato zastal v parlamentu. Bela knjiga o pokojninski reformi zato še vedno ni postala vladni dokument, temveč je le dokument ministrstva itd. Ves ta »zato« se nanaša na odziv javnosti. (Delo, 28. mar. 1998, NB) | ||
Jaz moram tu povedati, da bela knjiga o pristopu k Evropski uniji ne zadeva področja igralništva in je tudi v Evropski uniji igralništvo prepuščeno posamezni državi, da ga uredi po svoje. (Državni zbor RS: 10. izredna seja 16. 10. 2001, NB) |
2. način zapisa podatkov na plošče CD-ROM – zapis Video CD | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | Način zapisa podatkov na plošče CD-ROM urejajo mednarodni standardi, ponazorjeni s »knjigami« različnih barv. Rdeča knjiga določa zapis glasbenih plošč (včasih omenjane kot CD-DA), rumena knjiga določa podatkovne CD-je, zelena plošče CD-i (CD interactive), bela knjiga obravnava zapis Video CD, modra knjiga določa tako imenovane CD Extra (tudi CD Plus, mešani CD-ji z glasbenim delom na začetku in podatkovnim na koncu plošče), oranžna knjiga pa obravnava zapise zapisljivih plošč. (Monitor, julij 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Izraz bela knjiga je kalk po angl. White Paper ‘publikacija britanske vlade, namenjena za javno prodajo, ki vsebuje zbirko informacij na določeno politično ali družbeno temo, kasneje tudi podobne publikacije drugih vlad in držav’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | White Paper |
češ. | bílá kniha | |
fr. | livre blanc | |
hr. | bijela knjiga | |
nem. | Weißbuch | |
pol. | biała księga | |
rus. | belaja knjiga |
bíti kot odpŕta knjíga ekspr.; primera
Pomen | ||
popolnoma zaupati komu svoje namere, čustva; biti komu predvidljiv v vsakem trenutku | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Učiteljica npr. takole opiše dva učenca v razredu: »Oba učim od začetka, ta je kot odprta knjiga, tako odprt in družaben, da sem ga že prvi dan dodobra spoznala, ta pa je tako zaprt in nedostopen, da še zdaj dobro ne vem, pri čem sem z njim.« (Delo, 1. sep. 2001, NB) | |
»Samotnost« poklica se torej nanaša samo na samo fizično dejstvo, da je daljša besedila nemogoče pisati brez miru in discipline. V vsem drugem je pisatelj »kot odprta knjiga«. Glede na očitno potrebo po izpovedi, pa čeprav samo na ekshibicionistični ravni, je po mojem ne le pošteno, ampak tudi samoumevno, da pisatelj sestopi iz svojega »slonokoščenega stolpa«. (Delo, 21. apr. 2007, NB) | ||
Družina in druge poslikave. Umetnostni zgodovinarji pravijo, da je njegovo stensko slikarstvo kot odprta knjiga informacij, iz katere lahko spoznavamo duhovno in materialno kulturo baročnega časa. Prav zato je Franc Jelovšek ena najpomembnejših osebnosti 18. st. na Slovenskem. (Delo, 5. okt. 2000, NB) | ||
Ob grožnjah s sodiščem dobimo vtis, da ne gre za organizacijo, ki razpolaga z javnim denarjem in bi morale biti številke, kdo je dobil denar in kakšni so bili kriteriji pri njegovem razdeljevanju, dostopni vsakemu kot odprta knjiga, ampak za tajno organizacijo, za neke sorte Sionsko priorstvo. (Delo, 19. nov. 2005, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. brati koga/kaj kot odprto knjigo. |
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo ekspr.; primera
Pomen | ||
dobro poznati koga, kaj, predvidevati namere (misli, čustva) koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Saj ni pravi človek, živostroj je, nima spola. Kako moreš biti ljubosumna ti, ki bereš in čutiš moje misli kot odprto knjigo? Saj prav zato. (Miha Remec, Iksia ali slovo živostrojnega človeka, NB) | |
Me dojemaš, Mana? Brala si mi misli kot odprto knjigo; glej, ne znam se ti zahvaliti z besedami, če lahko čutiš z menoj, to dobro veš. Kako bi se lahko zahvalil soncu, ker ljubeznivo sije in me greje? (Miha Remec, Mana, NB) | ||
Odnosi s Francijo in Nemčijo so ključni. Zato moramo brati nemško zgodovino kot odprto knjigo in razumeti, kako se je znala distancirati od nacionalizma in prevzeti krivdo za Auschwitz. Kako zna gledati na svojo zgodovino kot celoto. (Delo, 5. avg. 2000, NB) | ||
Nasproten je igralski pristop Karin Komljanec, ki gradi vlogo nezrele Catherine, ujete v samoslepila, na pozunanjenosti izraza, ki jo lahko beremo kot odprto knjigo. Po obdobju pogrebne črnine bo življenjsko ravnovesje ohranjeno, človek pač zapolnjuje potrebe s približki, s katerimi se navadi živeti. (Delo, 28. nov. 2000, NB) | ||
A kot slišimo, črnogorski turizem – ne samo obala, kolikor je pač Črna gora ima – zagotovo sodi v slovensko nakupovalno košarico. Možnosti njegovega razvoja se berejo kot odprta knjiga in za listanje bo potrebnega veliko časa in potrpežljivosti. (Delo, 12. feb. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera brati koga/kaj kot odprto knjigo je predstavno zelo nazorna. Sestavina odprta knjiga, ki jo beremo, je tu prispodoba za koga ali kaj, ki ga ali kar dobro poznamo in lahko predvidevamo njegove namere. Je tudi v primeri biti kot odprta knjiga. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to be able to read so. like an open book |
bolg. | njakoj mi e jasen kato pročetena knjiga | |
češ. | číst v někom jako v otevřené knize | |
fr. | lire en qn./qc. comme dans un livre ouvert | |
lire en qn./qc. à livre ouvert | ||
hr. | čitati koga kao [otvorenu] knjigu | |
mak. | čita nekogo kako [selski] bukvar | |
nem. | ein offenes Buch für jmdn. sein | |
jmdn. wie ein offenes Buch lesen können | ||
pol. | czytać w kimś jak w [otwartej] książce | |
czytać w kimś jak w [otwartej] księdze | ||
rus. | čitat’ v kom kak po knjige | |
čitat’ v kom kak v otkrytoj knige | ||
ukr. | čytaty kogo jak vidkrytu knygu |
knjíga knjíg nevtr.; pril. zv.
Pomen | ||
sveto pismo, biblija; pomembno literarno, tudi temeljno znanstveno knjižno delo sploh | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Podobno se je zgodilo z zgodbo o Juditi, kjer sem poskušal rekonstruirati jezik starohebrejske skupnosti, in moram priznati, da sem veliko časa porabil prav za piljenje stila. Biblija je vendarle knjiga knjig, temelj zahodne civilizacije. Stoletja je navdihovala umetnike, slikarje, pesnike, pisatelje. (Delo, 22. sep. 2001, NB) | |
Grščina, latinščina ali v novejšem obdobju angleščina so sicer dobrodošel medij širjenja evangelija, vendar ti jeziki niso bistvena postavka globalizacije. Sveto pismo je knjiga knjig med drugim zato, ker je prevedeno v največ jezikov sveta. (Delo, 5. apr. 2003, NB) | ||
Zagrebška Krščanska Sadašnjost je pred kratkim objavila veliko, zelo bogato ilustrirano monografijo več avtorjev z naslovom Biblija, knjiga knjig, nekoč in danes. Biblija, ki bralca še danes prevzame, ima dolgo zgodovino. (Delo, 30. jul. 2004, NB) | ||
Simoničeva Slovenska bibliografija zajema vse natisnjene slovenske knjige, kar jih je mogel najti in seveda popisati, od leta 1550 do 1900. To je temeljna »knjiga knjig« slovenske knjižne produkcije, tisti seznam in pripomoček, brez katerega je svet knjig podobno nepregleden kot geografski brez zemljevida. (Delo, 24. sep. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem knjiga knjig je verjetno nastal po krajšanju daljših zvez, npr. *knjiga vseh knjig, *najpomembnejša, najbolj znana, razširjena izmed vseh knjig ipd. Za pomen ‘sveto pismo, biblija’ so utemeljitve pomena zapisane že v zgledih. Iz gradiva pa je razvidna še raba izraza knjiga knjig v pomenu ‘pomembno literarno, temeljno znanstveno knjižno delo sploh’. Frazem knjiga knjig je med starejšimi slovarji v Glonarjevem SSJ, 162: knjiga knjig: sveto pismo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | the Holy Book |
fr. | le livre des livres | |
nem. | das Buch der Bücher | |
pol. | księga ksiąg |
knjíga s sêdmimi pečáti ekspr.; mn., pren.
Pomen | ||
kar je nedoumljivo; velika skrivnost | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Nepresežna je vaša moč, rešitelj moj!« spregovori Samorad. Abadon odgovori resno: »Za moje obzorje je ta moč neznatno majhna; zakaj nad menoj vlada z železno roko višja moč, kateri se moram trepetajoč pokoriti. Za tvoje obzorje je pa moja moč tolika, da je ne preumiš: to ti je knjiga s sedmimi pečati! (Janez Mencinger, Abadon, NB) | |
Ko je Einstein prišel leta 1921 prvič v ZDA, je bila njegova relativnostna teorija za navadne smrtnike nekakšna »knjiga s sedmimi pečati«. Zato je razumljivo, da so ga časnikarji vprašali, če je res, da le kakih sedem ljudi na svetu razume njegovo relativnostno teorijo. (Delo, 3. febr. 2005, NB) | ||
Knjiga in Jagnje. In v desnici njega, ki je sedel na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in zunaj in zapečateno s sedmimi pečati. Videl sem silnega angela, ki je klical z mogočnim glasom: »Kdo je vreden, da odpre knjigo in odtrga njene pečate?« Toda nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel odpreti knjige ne pogledati vanjo. (Sveto pismo nove zaveze, NB) |
Izvor frazema | ||
Kot je razvidno iz zadnjega zgleda, je frazem knjiga s sedmimi pečati svetopisemskega izvora (gl. Apokalipsa 5, 1). Nanaša se na Apokalipso Janeza (5, 1), kjer jagnje prejme zagonetno knjigo: In videl sem v desni roki tega, ki je sedel na prestolu, knjigo … zapečateno s sedmimi pečati. Frazem sicer temelji na dejstvu, da so pisma, dokumenti, tudi knjige, zapečateni zato, da jih kdo od nepooblaščenih ne bi odprl. Če je kaj – v tem primeru knjiga, zavarovana s sedmimi pečati – mora biti to zelo velika skrivnost, ki je nedoumljiva. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | nem. | jmdm. ein Buch mit sieben Siegeln sein |
etw. ist ein Buch mit sieben Siegeln | ||
pol. | księga zamknięta na siedem pieczęci |
módra knjíga publ.; pren.
Pomen | ||
zbirka dokumentov gospodarske narave | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Med slovenskimi izvozniki Impol zavzema osmo mesto, na tuje pa proda več kakor 80 odstotkov proizvodnje, od tega 57 odstotkov v države EU, 12 odstotkov v ZDA in prav toliko v preostale države po svetu. V modro knjigo, ki je zbirka vseh Impolovih hotenj do leta 2005, so zapisali, da bodo takrat predelali 100 tisoč ton aluminija in jasno opredelili, kaj vse morajo postoriti, da bi to tudi uresničili. (Delo, 25. nov. 2000, NB) | |
Med konflikti interesov so – tako kot vedno in povsod – posamezniki, ki sedijo na dveh ali treh stolih. Vmes je bila napisana še Modra knjiga – Slovenija kot informacijska družba društva Informatika. (Delo, 15. jan. 2001, NB) | ||
Pregled sofinanciranja kulturnih projektov v letu 2001 (ministrica napoveduje javno predstavitev t. i. modre knjige v spremenjeni obliki v kratkem, čeprav naj bi bil državni proračun sprejet šele maja) obsega petnajst poglavij, o njem pa bomo natančneje pisali ob objavi detajlnih programov. (Delo, 21. mar. 2001, NB) | ||
Ljudi bo najbolj zanimalo, ali bo reforma skrajšala čakalne dobe, ali bodo zdravstvene storitve dostopnejše, ali bo zdravstveno osebje prijaznejše. Semolič je še predlagal, da naj bi upoštevali izkušnje z modro knjigo pokojninske reforme. V primerjavi z njo ima bela knjiga boljšo popotnico, saj so temeljne cilje postavili že v socialnem sporazumu. (Delo, 17. jul. 2003, NB) | ||
ZIT pri raziskavi jamči za sodelovanje vseh vpletenih podjetij na slovenskem trgu IT, IDC pa za neodvisno in podrobno raziskavo. Doslej je bilo veliko tehnoloških študij, modrih knjig, a avtorji niso vključili v raziskave glavnih akterjev na trgu. (Delo, 11. avg. 2003, NB) | ||
Tako imenovano modro knjigo, ki jo enkrat na leto izda ministrstvo za kulturo in v kateri je natančno razčlenjen njegov letni proračun, krasi letos, drugače kot lani, ko sta na naslovnici fantek in punčka zavzeto opazovala, kaj jima tiči za spodnjicami, fotografija gledajočega skozi daljnogled. (Delo, 10. avg. 1999, NB) | ||
Modra knjiga je dokument slovenskega Foruma za informacijsko družbo. To je temeljni dokument, ki poleg pregleda stanja in osnov informacijske družbe podaja vizijo in naloge vseh dejavnikov slovenske družbe (gospodarstvo, državljani, državna uprava) pri prehodu v informacijsko družbo. (Monitor, november 1999, NB) | ||
Do aprila 2006 bodo za njene potrebe izdelali skupaj 85 tovrstnih vozil. Hkrati so v Sistemski tehniki napisali tudi modro knjigo o začetku proizvodnje krpana, Avstrijci pa so že začeli prodajati svojega pandurja 2, katerega modificirani dvojček je krpan. (Delo, 17. nov. 2004, NB) | ||
Način zapisa podatkov na plošče CD-ROM urejajo mednarodni standardi, ponazorjeni s »knjigami« različnih barv. Rdeča knjiga določa zapis glasbenih plošč (včasih omenjane kot CD-DA), rumena knjiga določa podatkovne CD-je, zelena plošče CD-i (CD interactive), bela knjiga obravnava zapis Video CD, modra knjiga določa tako imenovane CD Extra (tudi CD Plus, mešani CD-ji z glasbenim delom na začetku in podatkovnim na koncu plošče), oranžna knjiga pa obravnava zapise zapisljivih plošč. (Monitor, julij 1999, NB) |
požírati knjíge ekspr.; pren.
Pomen | ||
hitro, površno brati; veliko brati | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Če pa se temnopolta raperka med prvimi zahvali svoji učiteljici in prijateljici, s katero lahko gleda sci-fi tv kanal, je to nekaj novega. Njeno ime je Rah Digga, in upa si javno priznati, da je ljubila šolo, požirala knjige in na izredno odmevnem prvem albumu Dirty Harriet niza rime, h katerim sicer šovinistični moški kolegi nimajo kaj pripomniti. (Delo, 13. maja 2000, NB) | |
Kar je prebral, ga je tako prevzelo, da se je odločil tej umetnosti posvetiti življenje. Začel je požirati knjige o zgodovini in tehniki lutkarstva in besedila iger. Pri štirinajstih je pripravil prvi oder in odigral lastno predstavo ter z njo je nastopal po vsej provinci. (Delo, 24. feb. 2001, NB) | ||
Poleg tega si je hotel oddahniti od potopisov in je svoji ženi je obljubil, da bo nekaj časa več doma. Kmalu se mu je posvetilo, da ne bo prišel nikamor, če bo samo požiral knjige o znanosti. Mora se pogovarjati z znanstveniki. (Delo, 13. jul. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem požirati knjige izhaja iz prenesenih pomenov sestavine požirati: ekspr. ‘sprejemati vase za obdelovanje, navadno hitro, v veliki količini’ in ekspr. ‘sprejemati vase kaj sploh, navadno v veliki količini’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | hr. | gutati knjige |
nem. | Bücher verschlingen | |
pol. | pożerać książki | |
pochłaniać książki | ||
połykać książki | ||
rus. | glotat’ knigi |
rumêna knjíga publ.; pren.
Pomen | ||
1. zbirka diplomatskih dokumentov; način zapisa na plošče CD-ROM – podatkovni CD | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | 27. Juvan J., Omerzu M., Teslič R., Maksimovič M., Rupnik V.: Rumena knjiga – Neodvisna raziskava slovenskega menedžmenta v obdobju tranzicije, Poslovna skupina Atrakt, Ljubljana, 1996. (Stane Možina, Management, nova znanja za uspeh, NB) | |
Bistvene spremembe so v obrazložitvi napisane in jih ne bi preveč ponavljal. Državnemu zboru smo poslali tudi neko rumeno knjigo (verjetno ste jo dobili), ki zadeva mednarodna priporočila. Treba je povedati, da jih izpolnjujemo, evropska prav tako, vendar bistveno ne širimo vsebine, ker to tudi ekonomsko in drugače ni možno. (Državni zbor RS: 52. izredna seja 13. 7. 2000, NB) |
2. način zapisa na plošče CD-ROM – podatkovni CD | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | Način zapisa podatkov na plošče CD-ROM urejajo mednarodni standardi, ponazorjeni s »knjigami« različnih barv. Rdeča knjiga določa zapis glasbenih plošč (včasih omenjane kot CD-DA), rumena knjiga določa podatkovne CD-je, zelena plošče CD-i (CD interactive), bela knjiga obravnava zapis Video CD, modra knjiga določa tako imenovane CD Extra (tudi CD Plus, mešani CD-ji z glasbenim delom na začetku in podatkovnim na koncu plošče), oranžna knjiga pa obravnava zapise zapisljivih plošč. (Monitor, julij 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Izraz rumena knjiga, pol. żółta księga, je kalk po fr. Livre jaune ‘zbirka diplomatskih dokumentov, razpečevanih v francoskem parlamentu v rumenih platnicah’ (od tod tudi ime). Britanski parlament ima Blue books, diplomatske dokumente, ali White books, finančne dokumente. Tako se je imenovala knjiga ruskih vojnih zakonov, ki so veljali v Litvi od 1812 do 1830: ko so v različnih predelih razglašali vojno stanje; takrat je imel vojaški poveljnik absolutno oblast nad prebivalstvom; ime po rumenih platnicah (gl. W. Kopaliński, Słownik mytów i tradycji kultury, 1356). |
zláta knjíga ekspr.; pren.
Pomen | ||
izredno dobra, pomembna knjiga; knjiga s seznamom in opisom del zaslužnih ljudi | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Metka Furlan (urednica knjižne izdaje, za elektronsko izdajo na CD pa sta poskrbeli še Helena Dobrovoljc in Helena Jazbec) je slovarju na pot zapisala, da je »veliko več kot slovensko-nemški slovar, je zlata knjiga slovenskega besedja in slovenističnega slovaropisja, slovenska zaščitna znamka med slavisti vseh dežel.« (Delo, 20. maja 2006, NB) | |
To gotovo ne gre, ker saj veste: tudi ko bi se mi ne pojavljali sedaj pred Evropo, bi najbrž dosti drugače razmišljali. Bi vzeli tisto strategijo iz leta 1992, 1993 in rekli: to je zlata knjiga, dajmo jo natiskati in jo boste dobili v lepem tisku in v debelih in pozlačenih platnicah. (Državni zbor RS: 16. redna seja 13. 10. 1999, NB) | ||
Za svoje delo je prejemala Ela Peroci priznanja – tudi nagrado Prešernovega sklada za zbirko Na oni strani srebrne črte (1971), in taka nagrada redko zaide med mladinska dela. Priznanje je bilo tudi, da je bila večkrat uvrščena na listino Andersenovih nagrajencev, mladi so njena dela nagradili z nazivom zlata knjiga. (Delo, 27. nov. 2001, NB) | ||
Po mnenju delovne skupine še nimajo spomenikov mnogi, za razvoj mesta in njegov ugled v širšem prostoru pomembni ljudje. Delovna skupina zato predlaga, naj bi zaslužne meščane vpisali v mestno spominsko knjigo, imenovano Zlata knjiga Novega mesta, izdelano posebej za ta namen. (Delo, 26. jul. 2006, NB) | ||
Zlata knjiga Simona Gregorčiča je tako padla v najprimernejši čas. Je bogato literarno darilo, ki ima predvsem bibliofilsko vrednost. (Delo, 7. feb. 2006, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem zlata knjiga omenja že J. Glonar (SSJ, 162): zlata knjiga: spisek ljudi, ki so se s čim odlikovali (prvotno v Benetkah matica plemičev). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | roll of honour |
golden book | ||
češ. | zlatá kniha | |
fr. | livre d‘or | |
nem. | das goldene Buch | |
rus. | kniga počëta |