bíti na kôncu svetá ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti zelo daleč | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Da, v Trst je bila zbežala, k teti, ki je bila tam za deklo v nekakšnem samostanu ali kaj. Trst je bil takrat še na koncu sveta, skoraj tako daleč kakor Amerika, ali vsaj na pol poti. Tam je bila na varnem pred Ravničarico in tam je ostala tri leta, dokler Ravničarica ni umrla. (Ciril Kosmač, Pot v Tolmin, NB) | |
| Toda takšna naravnanost je razumljiva. Od Vladivostoka do teh sosednjih držav je namreč samo korak, za Moskovčane pa je Japonska še vedno tam nekje na koncu sveta. (Delo, 26. feb. 1998, NB) | ||
| Bil sem kachuita, kachuita je beseda, ki so jo izgovarjali ne samo s spoštovanjem, ampak tudi z ljubeznijo, kachuita je bil jezuit, beli oče v črnem plašču, pají, tisti, ki potuje v Deželo Brez Zla. Po naše so to nebesa, po njihovem je nekje na koncu sveta, onkraj velikih gozdov in morij, od koder prihajajo patri, tu nekje, Katarina, kjer sva zdaj midva in gledava zvezde. (Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Z njimi so namreč lahko oživili že izumirajoče dejavnosti v nekaterih predelih države – denimo cvetličarstvo v Liguriji, ovčarstvo v Abruzih in Laziu ter ribolov v Mazari del Vallo. In prav v tem sicilijanskem kraju, za katerega se zdi, da je čisto na koncu sveta, živi močna tunizijska skupnost, skupaj 3000 ljudi. (Delo, 26. feb. 2003, NB) | ||
| Sighet, majhno mesto nekje na koncu sveta … Kako neprimeren, žaljiv stavek … Nihče ne želi biti na koncu sveta, vsi hočejo biti čisto na sredi! Maramureš, okraj ali vojvodstvo na severozahodu Romunije, o sebi misli, da je zgodovinsko srce Romunije; Sighet Marmatiei, ki ni več glavno mesto te pokrajine, o sebi trdi, da je njen tradicionalni center. (Delo, 25. jul. 1998, NB) | ||
| V daljavi opazim velike šotore z napisi WFP, skladišča hrane agencije OZN. Še zadnja mitnica, še zadnji zahtevek za le cadeau, še zadnje vpitje in puljenje potnega lista iz rok še zadnjega nemarnega žandarja, ki je tudi tukaj tako daleč na koncu sveta vzgojen, da si vzame plačilo sam. (Delo, 11. mar. 2006, NB) | ||
| Ko se ti v zadnjem najbolj ostrem ovinku v Žerjavu zazdi, da dolina okoli tebe postaja že tako ozka in nezanimiva, da se boš moral zdaj zdaj ustaviti in obrniti, se pred tabo odpre Črna. Mnogi, ki zaidejo vanjo, pravijo, da leži na koncu sveta. (Delo, 21. avg. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti na koncu sveta temelji verjetno na nekdanjih predstavah ljudi, da se svet, kakor so si ga predstavljali, nekje konča in da je to zelo daleč. Ta oddaljenost pa je zelo relativna: za koga npr. iz osrednjega dela dežele ali države so lahko na koncu sveta že obrobni, obmejni kraji ali razvojno zaostali predeli. | ||
bíti na kôncu z žívci ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti tako vznemirjen, da se ne da več obvladati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jutri bo razložil staršem, da mi je treba pomagati. Ker sem na koncu z živci. Svetoval, kako pomagati. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB) | |
| »Če kupim tainta nov avto, prihranim šeststo jurjev,« sem hitel dopovedovati ženi, ki je bila zaradi prazničnih nakupov že na koncu z živci in denarjem. Že večkrat sva šla mimo tistega avtosalona in tistih šeststo jurjev se mi je zapičilo v glavo. (Delo, 28. dec. 2002, NB) | ||
| Minuli četrtek, ko so mediji skoraj pet ur čakali na sporočilo za javnost o stališčih vlade glede odgovornosti za podpis tako imenovanega tajnega varnostnega slovensko-izraelskega sporazuma, ni bilo jasno, kdo je bolj na koncu z živci, vladni možje, urad za informiranje, koalicijski liderji ali vodje opozicije. (Delo, 6. apr. 1998, NB) | ||
| Dvoboja z Italijani pa mu ni bilo težko dobiti. Tudi zato, ker je bil prvi krmar Mascalconeja Paolo Cian po porazu z Luno Rosso tako na koncu z živci, da ga je moral zamenjati rezervni krmar Flavio Favini. (Delo, 2. nov. 2002, NB) | ||
brez kônca in krája ekspr.; parni, prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo dolgo | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Hoditi po svetu samo z enim ciljem: pogledati kaj je za goro, ki ti stoji leta in leta pred nosom, in ko si ogledaš življenje in svet, ki je tam, stopiti za tretjo in četrto, brez konca in kraja. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
| Menda so ponoči pri sodnikovih šipe žvenketale, ker se je njihova Matilda v naši hiši do jutra lajdrala. In še in še, brez konca in kraja. (D. Jančar, Galjot, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V dvojčičnem frazemu brez konca in kraja se sopomenski sestavini konec in kraj povezujeta v prislovno predložno zvezo s predlogom brez, ki poudarjeno izraža, da dejanje, ki ga izraža vsakokratna glagolska sestavina, poteka v času in prostoru neomejeno, torej relativno zelo dolgo. | ||
iméti glávo na právem kôncu, gl. glava.
iméti kàj na kôncu jezíka ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| poznati, vedeti kaj, a se tega trenutno ne moči spomniti ali ne upati povedati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Skoraj bi se mu zareklo, da bi rekel, kar je najbrž imel na koncu jezika (ko je argumentiral zaprtost seje »svojega« odbora): nekako v smislu, da raje prav čisto nič ne briga, kaj imamo mi (»posvečeni«, izvoljeni sinovi te domovine). (Delo, 6. avg. 2001, NB) | |
| Za 26-letnico je bila zaposlitev v evropski instituciji cilj že med študijem in na vprašanje, kakšne bojazni jo obhajajo, preden vstopi v tolmaško kabino, gladko (in zelo mirno, tako da sobesednika prepriča) odvrne, da je kabine ni strah. Kaj stori, kadar ima kakšno besedo na koncu jezika? (Delo, 9. jul. 2004, NB) | ||
| Iskanje nizov utegne biti koristno, če se ne spomnimo te ali one stvari, poznamo pa nekaj sorodnih. Če imamo recimo na koncu jezika znano italijansko znamko motociklov, pa se je nikakor ne moremo spomniti, lahko v Sets vpišemo Kawasaki, Honda in Yamaha. Google bo pravilno ugotovil, da nas zanimajo motocikli in nam bo med desetinami izdelovalcev ponudil tudi Ducati, Moto Guzzi, Aprilia, Laverda, Bimota, Moto Morini, MV Agusta … (Monitor, september 2005, NB) | ||
| Nejevoljno je odprl oči in morilsko pogledal prijatelja, ki ga je tako grobo zbudil. Na koncu jezika je imel najbolj sočne kletvice, ki pa niso zapustile ust, saj je v istem hipu zaslišal znani bas zloglasnega polkovnika, ki je po hodniku vpil, naj najdejo voznika. Takoj se je povsem zbudil. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Lepo, da vrhovni finančnik skrbi za nemoteno izplačevanje pokojnin, a ko običajni Hans ali Sabine na bencinski črpalki plačujeta astronomski račun za gorivo, ne mislita na svetlo prihodnost. Bolj verjetno imata na koncu jezika sočno kletvico. (Delo, 12. sep. 2000, NB) | ||
| Krpan je baje varčnejši, uporabnejši, predvsem pa preprostejši, prav tako je narejen iz kakovostnejšega švedskega jekla. Čeprav tega nihče ni rekel, je bilo čutiti, da so imeli na koncu jezika tudi očitek o nepoštenih poslih. Pri trgovanju z orožjem je v svetu to menda nekaj vsakdanjega. (Delo, 15. jun. 2006, NB) | ||
| »Ob inavguraciji Billa Clintona za predsednika sem delal grafološko analizo (tj. grafolog in sodni izvedenec BORUT POGAČNIK, op. J. K.) … na koncu jezika sem imel, vendar si nisem upal napisati, da zelo rad uživa v oralnem seksu.« (Mladina 2004, št. 33, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti kaj na koncu jezika temelji na predstavi, da besede prihajajo z jezika kot enega najpomembnejših govornih organov. Da ostanejo na njem ali njegovem koncu, je vzrok trenutno blokiran spomin ali pa strah pred posledicami izrečenega. Podobno predstava v zvezi z usti je izražena v glagolu izustiti, po kateri besede prihajajo iz ust. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have sth. on the tip of one‘s tongue |
| češ. | mít něco na jazyku | |
| fr. | avoir qc. sur le bout de la langue | |
| nem. | etwas auf der Zunge haben | |
| rus. | [u kogo čto] vertitsja na jazyke | |
íti [tudi] na kônec svetá ekspr.; pren., tudi s pogoj.
| Pomen | ||
| biti zelo zavzet za koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kaj nisi opazila, kako je zaljubljena vanj. Zanj bi bila pripravljena iti tudi na konec sveta, ampak ne, najina mati mora vedno vse pokvariti. Vedno mora biti prva in najbolj zanimiva, najbolj pametna in najlepša … (Sonja Koranter, Čebelji roj, NB) | |
| Dam ti, kar poželiš, dam ti polovico svojega gospodarstva, ako mi znaš povedati, ali še živi in kje da živi moja Zala. Šel bi za njo na konec sveta, da bi le našel svojo nesrečno, prvo nevesto.« (Jakob Sket, Miklova Zala, NB) | ||
| Ta temperamentna Štajerka, ki prihaja iz Velenja, si ni mislila, da bo kdaj živela kje drugje. A ko se je zaljubila v postavnega Ljubljančana, bi šla za njim na konec sveta. Tako daleč ji ni bilo treba, preselila se je le na obrobje Ljubljane in si tukaj ustvarila novi dom. (Jana 2007, št. 11, NB) | ||
| Vedela, da je »tam nekje« nekdo, ki me bo v najtežjih trenutkih podprl, mi rekel, naj vztrajam, naj se ne vdam. Ne, ne bom se predala! Ne! Borila se bom zase, pa če bom morala iti za to na konec sveta! Našla bom sebe. (Viva, februar 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iti [tudi] na konec sveta temelji na dejstvu, da je kdo tako zavzet za koga, kaj, da bi – rečeno hiperbolično – za to šel tudi na konec sveta. | ||
lotíti se čésa na právem kôncu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| prav se lotiti česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Obnova naj bi se v prihodnje prelevila v razvoj, nad katerim bo bedel Posoški razvojni center. Tako minister Gantar, ki je kmalu po potresu, v času razprav, ali se je država obnove in pomoči lotila na pravem koncu, izjavil, da za zastavljeni program jamči tudi za ceno ministrskega položaja. (Delo, 12. apr. 2000, NB) | |
| Najbrž to počne zgolj zato, da onim, ki lahko o čem odločajo, ni treba odvajanja in vseh spremljajočih težav pri svojih otrocih plačevati iz lastnega žepa, ampak jim vse te stroške in muke poplača država iz zdravstvenega denarja. Potem pa so še prepričani, da so se problema lotili na pravem koncu. (Delo, 7. jan. 2003, NB) | ||
| Če bodo arabski ministri sprejeli še tako jasen, obsežen in odločen sklepni dokument, kakor so ga napovedali, se ni mogoče ogniti vtisu, da so arabske države sicer zelo produktivne v ustvarjanju velikanskih kupov popisanih papirjev, ki ostajajo neuresničeni, po drugi strani pa temu, da se ministri žgočega problema terorizma v arabskem svetu niso lotili na pravem koncu. (Delo, 6. jan. 1998, NB) | ||
| Nasprotno, kakšen Jezik in slovstvo bi se lahko razcvetel, ko bi se komu zahotelo razgleda po vitalnosti in resonanci nekaterih besed. A spodobilo bi se začeti na pravem koncu, kronološko in po specifični teži delikta. (Delo, 25. jan. 2003, NB) | ||
| Ni še jasno, ali je izpit opravil. V nasprotju z Bremerjem je umirjanje razmer pred volitvami začel na pravem koncu. Američani so suverenost razdrobili po vsej državi, Alavi volitve napoveduje le v njenih umirjenih delih. (Delo, 14. okt. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem lotiti se česa na pravem koncu temelji na predložni zvezi na pravem koncu, ki pomeni najustreznejše, pravo mesto za začetek kakega dejanja. | ||
lúč na kôncu predôra, gl. luč.
lúč na kôncu tunéla, gl. luč.
niti na kônec pámeti ne páde kómu, gl. pamet.
niti na kônec pámeti ne príde kómu, gl. pamet.
potégniti krájši kônec ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| stvar se je za koga končala manj ugodno kot za druge; ne uspeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Dve uri pozneje je na srečanju z zastopniki tiska še prvak svobodnih sindikatov Semolič poudaril, da je praznik žensk tudi praznik moških. Da torej ni nikakršnih razlogov za zapostavljenost ne na eni ne na drugi strani; in da je treba narediti konec pretežno napadalnemu moškemu ravnanju v družbi, v katerem ženska ponavadi potegne krajši konec. (Delo, 10. mar. 2000, NB) | |
| Sumljivim kupčijam, v katerih so pridelovalci hmelja praviloma vedno potegnili krajši konec, nazadnje tudi zaradi letošnje suše, manjšega pridelka in še vedno nizkih cen, ki jim jih je izplačeval največji domači koncesionar Hmezad Export Import (HEI), očitno še ne bo kmalu konca. (Delo, 23. nov. 2000, NB) | ||
| V 1. amaterski ligi je bila uspešna le Mladost, ki je pred domačimi gledalci premagala San Lorenzo. Vrsti Sovodenj in Juventine sta remizirali, Vesna je potegnila krajši konec, Primorje pa zaradi močne burje ni igralo. (Delo, 19. jan. 2001, NB) | ||
| Najhujše rane so si košarkarji Barcelone zarezali v srce z že kar tragičnim naskakovanjem naslova evropskega klubskega prvaka. Od uvedbe sklepnih turnirjev leta 1988 so se kar sedemkrat uvrstili med elitno četverico, štirikrat celo v veliki finale, in vselej potegnili krajši konec. (Delo, 6. mar. 2003, NB) | ||
| Ob tem bi bilo mogoče kakšno kritično reči tudi na račun uredniške politike, ki ocenjevanje predstav Drame dodeljuje recenzentom, ki jih evidentno bolj privlači drugačno gledališče, kot ga ustvarjamo mi. Tako vedno že vnaprej potegnemo krajši konec ali smo vsaj postavljeni v kontekst nekakšne rutinske produkcije. (Delo, 10. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. potegniti [ta] kratko. | ||
vídeti lúč na kôncu tunéla, gl. luč.
začéti na právem kôncu, gl. lotiti se česa na pravem koncu.
zaglédati lúč na kôncu tunéla, gl. luč.
Dostopnost