metáti púško v korúzo, gl. puška.
vréči púško v korúzo, gl. puška.
živéti na korúzi pog.; pren.
| Pomen | ||
| živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pankrti so se pojavljali kot gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin. (Lovro Kuhar, Jamnica, 1945, 113) | |
| Poročni pari so postajali vedno bolj brezbrižni za njegove (tj. plebanuševe) očitke, čim ostrejši so bili. Zgodilo se je pogosto, če jih ni hotel poročiti, da so živeli – grdi nepokorniki – na koruzi in imeli otroke. (F. Godina, Preproste zgodbe, 1950, 25) | ||
| Pomisli si, mama ga noče več sprejemati pri nas, iz verskih razlogov, ker živi z Libiko Drakslerjevo na koruzi, kar je baje prepovedala sveta Cerkev! (M. Mihelič, april, 1959, 197) | ||
| Kritiki našega približevanja EU se ne zavedajo dovolj, da smo že danes trgovinsko bolj odvisni od EU kot pa nekatere članice integracije. Že zaradi te vpetosti se je pametneje z njo poročiti kot pa živeti »na koruzi«. (Delo, 31. dec. 1998, NB) | ||
| Pari, ki živijo skupaj neporočeni, doživljajo celo več stresov kot zakonci: kar 24 odstotkov žensk in 19 moških, ki živijo na koruzi. (Delo, 6. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem živeti na koruzi z različico živeti na koruznici je izvirno slovenski. V času nastajanja tega frazema skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze ni bilo tako pogosto in običajno kot danes. Okolje, zlasti kmečko, takih zvez ni odobravalo, prav tako ne oblast, zlasti pa ne Cerkev. To je razvidno tudi iz književnih zgledov. Ljubezenski pari so zato takšne zveze skrivali, kolikor se je pač dalo. Zato niso živeli kot zakonski pari v hišah, ampak so spali skupaj v hlevu, na skednju, kozolcu, se sestajali ali ljubili v gozdu, v koruzi ali na koruznici. Slabo, neudobno ležišče s koruznico ali skrivanje v koruzi – oboje je bilo značilno za življenje takih parov. Iz tega izhaja predstava za nastanek frazemov živeti na koruzi (koruznici), življenje na koruzi, sopomenk koruzni zakon in koruzništvo ter izrazov koruznik, koruznica. V sopomenki divji zakon (prim. nem. wilde Ehe) na nezakonitost, nepravost kaže sestavina divji (prim. divji lov, divji lovec, divja gradnja). Obstoj koruzništva so vsaj v začetnem obdobju pogojevale velike stanovske in socialne razlike v nekdanji patriarhalni družbi, kasneje tudi prelomni zgodovinski dogodki, kot so revolucije in vojne. Po odnosu Cerkve do koruzništva, ki ga ima ta za greh, je nastal tudi zdaj starinski sopomenski frazem imeti grešno znanje s kom ‘imeti izvenzakonsko spolno razmerje s kom’. Med starejšimi slovarji frazem živeti na koruzi omenja J. Glonar (SSJ, 172) pri iztočnici koruza – 2. konkubinat, divji zakon: na koruzi (koruznici) živita. Prav tam je pri iztočnici koruzen naveden izraz koruzni (divji) zakon: konkubinat, pri iztočnici koruznik pa pomen 2. mož, ki živi »na koruzi«. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to live in (open) sin |
| to be married over the broomstick | ||
| fr. | vivre en concubinage | |
| kaš. | žëc na knėbel | |
| žëc na kaspra | ||
| nem. | in wilder Ehe leben | |
| pol. | żyć (z kimś) na kocią łapę | |
| żyć (z kimś) na kartę rowerową | ||
| żyć (z kimś) na wiarę | ||
| ukr. | skakaty v grečku | |
življênje na korúzi, gl. življenje.
Dostopnost