iméti [dêbel] krompír pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Enkrat moram imeti krompir tudi jaz,« se je pošalil »Jurica trica«, eden dolžnikov sezone, po uspešni predstavi v navezi z Awojobijem. (Delo, 15. dec. 2001, NB) | |
| Kdo ima »krompir« s cenami. Krompir se na ljubljanski tržnici še vedno dobro drži: vztraja pri ceni osemdesetih do devetdesetih tolarjev za kilogram, čeprav ga pri kmetu na Sorškem polju odkupujejo po 25 tolarjev. (Delo, 24. avg. 1999, NB) | ||
| Hišna lastnica, pri kateri sem staknil stanovanjce, je Milka Kostrevc, vneta ofarka, stara kakih petdeset let, vdova po železniškem inšpektorju. Imel sem debel krompir, kot se reče, zakaj Pisani Tedi je že leto dni spal kar v pisarni. (B. Zupančič, Grmada 1974, 38–39) | ||
| Četovodja Siegfried je udaril s petami. Imel je zopet krompir. Obetala se mu je pohvala ali celo napredovanje. (V. Kralj, Mož, ki je strigel z ušesi, 1961, 159) | ||
| Fant, imaš krompir, da si ravno zdaj ošpice dobil. (Pavliha 1965, št. 35, 20) | ||
| Takrat smo se vsi zavedli, da smo imeli kar precej »debel krompir« (= smo imeli srečo). (B. Adamič, TT 20. V. 54/5) | ||
| Prav izjemno srečo imaš, tako rekoč pristni »krompir«, če ti brhka domača hči pove, da dobiš lahko brizganec. (R. Polič, Sonce in cesta, 1961, 189) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti [debel] krompir je verjetno nastal iz pregovora Najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir v pomenu ‘za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti’, npr.: Ko je inž. Dorff odhajal po koncu procesa z razprave, so mu prinesli svežo novico, da je medtem dobil na loteriji še premijo za 20 milijonov dinarjev. Kako že pravi stara resnica o neumnem kmetu in debelem krompirju. (Tovariš 1971, št. 6, 55) | Veter, ki v teh časih leta piha mesece in mesece s severa proti jugu, se je obrnil proti severu in nas gnal, kot smo si želeli. Najbolj neumen kmet ima najbolj debel krompir. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | S frazemom imeti [debel] krompir je tesno povezan nastanek izraza krompirjevec ‘kdor (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa’. Slovenskemu pregovoru ustreza nem. pog. Der dümmste Bauer hat die größten Kartoffeln, frazemu imeti [debel] krompir pa nem. pog. die größte Kartoffeln haben. Nemški pregovor je znan od leta 1900, frazem pa iz prve svetovne vojne. Slednji naj bi nastal pozimi 1917/1918, ko je bil tisti, ki je razpolagal s krompirjem, v primerjavi z drugimi, ki so otepali rumeno kolerabo ali stradali, srečen in spoštovan človek (gl. H. Küpper, Wtb. der dt. Umgangssprache, 398). Frazema imeti [debel] krompir v naših starejših slovarjih, kot sta Pleteršnikov in Glonarjev, še ni, zato je pri njegovem nastanku možno domnevati tudi nemški vpliv. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr. | imati vrašku sreću |
| nem. | Schwein haben | |
| die dümmsten Bauern haben die dicksten Kartoffeln | ||
iméti nós kot krompír ekspr.; primera
| Pomen | ||
| imeti zelo grd nos | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Čeprav ni bil možak lepotec, / ne mož uglajenih manir, / je vendar bil še dokaj čeden, / le nos imel je kot krompir. (I. Rob, ID 1965, 211) | |
| Pustimo ob strani neskončna in brezplodna prerekanja o relativnosti lepote ter o zgodovinski in civilizacijsko pogojeni spremenljivosti lepotnega ideala. Očitno je, da človek, ki tehta sto kilogramov, ima nos kot krompir in temnovijolično materino znamenje, ki se razteza čez polovico obraza, v zahodni kulturi ne more veljati za lepega. (Delo, 4. jan. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera imeti nos kot krompir, kot tudi metaforizacija poimenovanja kumara za negativno označevanje nosu, temelji na primerjavi nosu s krompirjem ter kumaro. | ||
[kot] vróč krompír ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| kočljiva, neprijetna zadeva | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zato ima najnovejša mirovna pobuda, ki jo je palestinski voditelj Jaser Arafat z omembo Berlina kot vroč krompir potisnil v roke nemškemu zunanjemu ministru Joschki Fischerju, velike možnosti, da se posreči – in enake, da potone v ocean propadlih bližnjevzhodnih mirovnih pobud minulega obdobja. (Delo, 23. avg. 2001, NB) | |
| Tranzitni promet je vroč krompir. Dunaj mora Bruslju sporočiti nove podatke o številu tranzitnih voženj tovornjakov. (Delo, 13. jul. 2001, NB) | ||
| Da pa bo glasovalna moč ali nemoč Pivovarne Laško na skupščini Pivovarne Union močno vroč krompir, je posredno potrdil tudi Frančišek Bolka: »To je zapleteno pravniško vprašanje.« (Delo, 20. jul. 2002, NB) | ||
| Celo v primeru, če bi petnajsterica – ne le Francija in Nemčija – prihodnji teden uskladila stališča o finančnih vidikih širitve, ki si jih članice Unije kot vroč krompir podajajo že od letošnje spomladi, bi bruseljski diplomati imeli še veliko dela … (Delo, 17. okt. 2002, NB) | ||
| Te zakone si na sejah podajamo kot vroč krompir in iščemo – če drugega ne, potem ko že enkrat ugotovimo, da z njimi nekaj ni v redu – tehnike, kako vendarle odločiti, ne da bi ustavno sodišče pri tem povzročilo praznine, ki bi pravni položaj popolnoma porušile. (Delo, 8. jan. 2000, NB) | ||
| Pri Telekomu so Ullrichovo izpoved prejeli s pridihom odpuščanja. »Ne bomo ga izpustili iz rok kot vroč krompir.« (Delo, 8. jul. 2002, NB) | ||
| Kapetan Uniona Olimpije Jure Zdovc je z dolgim obrazom sprejel pokal iz rok predsednika KZS Dušana Šešoka. Pokal je predal svojim soigralcem, ki so si ga podajali kot vroč krompir. (Delo, 19. apr. 1999, NB) | ||
| Četrtič, banka SIB je za NLB vroč krompir. Skrbni pregled je menda ugotovil, da bi bila potrebna kapitalska injekcija v višini 5 milijard tolarjev. (Delo, 10. jun. 2003, NB) | ||
| Že to, da je vlada vroč krompir klavniških odpadkov predala iz rok okoljskega v roke ministrstva za kmetijstvo, naj bi kazalo, da vlada nima prave strategije ravnanja s temi odpadki. (Delo, 21. avg. 2001, NB) | ||
| Te zakone si na sejah podajamo kot vroč krompir in iščemo – če drugega ne, potem ko že enkrat ugotovimo, da z njimi nekaj ni v redu – tehnike, kako vendarle odločiti, ne da bi ustavno sodišče pri tem povzročilo praznine, ki bi pravni položaj popolnoma porušile. (Delo, 8. jan. 2000, NB) | ||
| Švedski socialdemokrati so po ambicioznem in učinkovitem sanacijskem programu pred štirimi leti zdrsnili na svojo, do zdaj najnižjo točko v zgodovini. Kdor prijema vroč krompir, si zlahka opeče prste. (Delo, 2. mar. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. [kot] vroč kostanj. | ||
še za slán krompír ne iméti ekspr.; pren., tudi niti za
| Pomen | ||
| biti zelo reven | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »Ali ste slišali!« »Glej jo no, v teh časih, ko še za slan krompir nimamo, ti žre meso. Blagor njej!« (C. Kosmač, Hiša št. 14, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem še za slan krompir ne imeti temelji na dejstvu, da je po uvedbi sajenja kot pomembne kulture krompir postal simbol za najnujnejšo hrano, s katero so se najrevnejši sloji lažje borili z lakoto. O skromnosti preživljanja s krompirjem priča npr. Glonarjev zgled (SSJ, 183): ob samem krompirju živeti. Sestavina slan v frazemu še za slan krompir ne imeti kaže na to, da revni ljudje pogosto niso imeli niti soli, na kar kaže tudi frazem še za slan krop ne zaslužiti. | ||
znáti vèč kàkor krompír pêči ekspr.; primera
| Pomen | ||
| ne biti neumen | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Pa tudi kaj več znam, kakor krompir peči. (F. Milčinski, Slovenske pravljice, 45) | |
| Izvor frazema | ||
| Primera znati več kakor krompir peči temelji na dejstvu, da je pečenje krompirja zelo enostavno opravilo in da je treba znati še veliko več, če kdo hoče dokazati, da ni neumen. Podobno velja tudi za pečenje hrušk v frazemu znati več kot hruške peči. | ||
Dostopnost