Dámoklejev (dámoklejev) mèč, gl. Damoklejev (damoklejev).
dvorézen mèč ekspr.; pren., navadno v povedni rabi
Pomen | ||
kar je dvoumno, dvosmiselno, kar se kaže drugačno, kot je | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Seveda pa je navezovanje prijateljstev z umetniki dvorezen meč, ki ga je treba jemati v roke s skrajno previdnostjo. Nadarjenih, a revnih umetnikov se ogibajte. (George Mikes, Priročnik za snobe, NB) | |
Ni čudno, da je bil chianti takrat po barvi precej blizu roseju, poceni in se je prodajal v znamenitih kjantaricah. Tradicija zna biti dvorezen meč. Po eni strani drži pokonci identiteto, po drugi pa lahko krepko zavira razvoj. (Delo, 2. mar. 2000, NB) | ||
Gotovo je namreč, da tretja univerza vsaj še desetletje ne bo imela dovolj lastnih habilitiranih učiteljev, morala se bo zanašati na naše. To pa je dvorezen meč. Na eni strani je koristno za nepolno zaposlene učitelje na ljubljanski univerzi, na drugi strani pa bi jih s poučevanjem na drugi univerzi preobremenili in odtegnili od raziskovalnega dela, ki je temelj dobre univerze in tudi dobrega poučevanja. (Delo, 7. avg. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem dvorezen meč izhaja iz besedne zveze dvorezen meč v pomenu ‘meč z rezilom na obeh straneh’. Ker je bil tak meč zelo nevaren za rokovanje, tj. tudi za tistega, ki ga je hotel uporabiti, je besedna zveza dvorezen meč dobila prenesen pomen dvoumnosti, dvosmiselnosti, nepredvidljivosti, a tudi nevarnosti za pobudnika dejanja. V zvezi s tem je možno navesti pregovor Kdor meč izdira, pod mečem umira (gl. Cigale II, 1441, pri iztočnici Schwert). Slovenskemu dvorezen meč ustrezni ruski izraz obojudoostryj meč je zastarel in ga razlagajo iz Biblije, v kateri naj bi se nahajal na več mestih: Psalter, 159, 6; Zgodbe, 5, 4; Poslanica Judom, 4, 12 (gl. RF3, 433). Nemško ein zweischneidiges Schwert pomeni ‘ob prednostih, koristi imeti tudi slabe strani, škodo, izgubo’. V hrvaškem ali srbskem jeziku sta dva frazema: dvosjekli mač in mač s dvije oštrice v pomenu ‘stvar z možnimi dobrimi in slabimi posledicami, neprijetna, nevarna stvar’. V naših starejših slovarjih (npr. Cigaletovem, Pleteršnikovem, Glonarjevem) ni besedne zveze dvorezen meč. V Plet. I, 190, je samo besedna zveza dvorezna sekira, v Glonarjevem (SSJ, 72) pa besedni zvezi dvorezna sekira in dvorezen nož. Sestavina dvorezen se po njem uporablja tudi preneseno: dvorezen človek (hinavec, potuhnjenec), dvorezna beseda. Pri iztočnici nož pa Glonar (SSJ, 243) za besedno zvezo dvorezen nož v oklepaju zapiše razlago: (tudi označba človeka, ki mu ni mogoče zaupati). |
iméti jêzik óster kot mèč ekspr.; primera
Pomen | ||
imeti zelo oster jezik | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | Bil je to človek, a bil je slab do drugih ljudi. Imel je zmajevo srce, zmajeve roke, njegove oči so bile kačje zelene in imel je jezik, oster kot meč. Bil je bogat in nekje na Žirku je imel svoj grad. (Delo, 23. apr. 2003, NB) |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | there’s an edge to so.’s tongue |
to be sharp-tongued | ||
češ. | mít jazyk [ostrý] jako meč | |
mít hubu ostrou jako meč | ||
nem. | eine messerscharfe Zunge haben | |
rus. | jazyk [ostryj] kak britva | |
byt’ ostrym na jazyk | ||
za slovom v karman ne lezet |
óster kot mèč ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo oster | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | To je trpela tako dolgo, dokler ni spora odločila kraljeva beseda, ostra kot meč in nepreklicna … (M. Malenšek, Črtomir in Bogomila, 1950, 7, GISN) | |
Po vsaki lekciji namreč učitelj in njegov učenec govorita o filozofiji. Učenec se, kakor mnogi mladi ljudje v tistem času, navdušuje nad Schopenhauerjem in Nietzschejem, učitelj skuša njegov entuziazem zadušiti, edini filozof je zanj Akvinski, vsak dan prebere eno njegovo stran v latinščini, njegovo razmišljanje je po učiteljevem mnenju ostro kakor meč. (Drago Jančar, Joyceov učenec, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera oster kot meč temelji na nekdaj zelo razširjenem hladnem orožju, ki je moralo biti zelo ostro, da je bilo učinkovito. Ostri rezili imata tudi britev in nož, ki sta sestavini sopomenskih primer oster kot britev in oster kot nož. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | razor-sharp |
as keen as a razor | ||
češ. | [ostrý] jako meč | |
fr. | tranchant comme une lame | |
tranchant comme un rasoir | ||
nem. | scharf wie ein Schwert | |
messerscharf | ||
rus. | [ostryj] kak britva |
z ôgnjem in mêčem, gl. ogenj.