Frazemi s sestavino méd
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, gl. muha.
íti [v denár, v prodájo] kot méd, gl. iti [v denar, v promet] za med.
íti [v denár, v promet] za méd ekspr.; pren., tudi kot primera | |
| Pomen |
| |
| zelo dobro, ugodno se prodajati | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Povpraševanje po fičkih in 101 je pol manjše kot pred podražitvijo bencina – VW in spački pa gredo za med. (N. Lapajne, Delo, 1974, št. 13, 9) |
| Ceno ponavadi postavi tartufar in kupcu je praviloma nikoli ne uspe znižati. Gomoljike gredo za med. (Delo, 12. okt. 2000, NB) |
| Verjemite: knjiga bo šla v denar ko med, nobene izgube ne bomo imeli ne vi ne jaz. (J. Olaj, Tovariš 1971, št. 3, 4) |
| Ukraden diplomatski potni list gre v prodajo kot med; še boljši je pravi diplomat. (T. Green – Napast, Tihotapci, 1972, 22) |
| Savski prod, kakor kmetje imenujejo gmajno, travnike in redko hosto za Savo, je v resnici prava zlata jama. To je pesek, ki je šel in gre še danes v promet za med. (E. Kaše, Tovariš 1971, št. 48, 23) |
| Knjige o Harryju Potterju – doslej so izšle tri od sedmih – gredo za med. (Delo, 9. feb. 2000, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. med in mleko se cedi(ta) (teče/ta) kje (komu). |
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, gl. muha.
méd in mléko ekspr.; pren., redko mleko in med | |
| Pomen |
| |
| 1. obilje, blagostanje | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Kam neki se je odpravil, če ne čez mejo, zaskominalo se mu je po medu in mleku, ali niste slišali, ne spomnim se, kako je fantu ime, ampak staršem pošlje vsak mesec dolarje v pismu. (J. Švajncer, Karneval, 1968, 306) |
| Vse to pa je bilo še med in mleko v primeri s tem, kar bom sedaj povedal. (Leben – Cervantes III, 171) |
| Prav je, da na to spet spomnimo pred novembrskimi lokalnimi volitvami. Da bomo Slovenci od gromoglasnih kandidatov, ki bodo ponujali med in mleko, skušali dobiti vsaj zagotovila, da nam bodo nalili čiste vode. (Delo, 19. sep. 1998, NB) |
| 2. dobrota, uspeh | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | Namesto da bi kaj pomagal svojemu bratu in svakinji, kakor bi vsakdo pričakoval, saj je vendar postal poveljnik straže, ti meni nič tebi nič gre in naju povrhu še obrekuje. Kakšen podlež! Na zunaj samo mleko in med, znotraj pa prazen nič. (Vang Ši Čung – I. Skušek, Lepe gospe z bogatega dvora, 1964, 36) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. med in mleko se cedi(ta) kje. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | milk and honey |
méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu] ekspr.; pren., tudi mleko in med | |
| Pomen |
| |
| vsega je dovolj; je zelo dobro | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Če se kje cedita med in mleko, velja to po prislovici za deželo obilja in blagostanja. Včasih pa se zgodi ravno nasprotno, se pravi, mleko se cedi zato, da bi opozorilo na revščino in pomanjkanje. (Tovariš 1971, št. 7, 53) |
| Nomad ni »sin puščave«, temveč njen »oče«. Svetopisemska obljubljena dežela Kanaan, kjer sta nekoč »tekla med in mleko«, je najlepši primer za uničujoče učinke nomadstva. Sedanji žilavi napori novih Izraelcev pa dokazujejo, da ta nekdanji paradiž ni izgubljen za vselej. (F. Avčin, Človek proti naravi, 1969, 43) |
| Kakóv tujec, ki ne pozna kraja, rekel bi: Šmihelsko župnijo je obdaril Bog kakor obljubljeno deželo, v kateri sta se cedila med in mleko po besedah sv. pisma. (J. Trdina, LZ 1885, 140) |
| Toda to je značilnost tržnih gospodarstev. Tudi drugod ne tečeta samo med in mleko. (Delo, 15. apr. 2000, NB) |
| Le prvo leto po poroki sta se v zakonu cedila med in mleko, naslednjih dolgih 13 let pa je mož popival, pretepal ženo in zanemarjal hčerki. (Delo, 1. apr. 2000, NB) |
| Žbogar je ves čas zatrjeval, da sta se v njegovem zakonu cedila mleko in med, da v desetih letih družina ni bila niti enkrat sprta, žena pa je namesto raja opisovala pekel. (Delo, 27. jun. 2002, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| V zvezi z izvorom frazema med in mleko se cedi(ta) kje [komu] glej naslednji navedek: Ko opisuje obljubljeno deželo (dežela je vedno simbol matere), pravi, da se v njej »pretakata mleko in med«. Mleko je simbol prvega vidika ljubezni, vidika skrbi in potrjevanja. Med simbolizira, da je življenje sladko, med je simbol ljubezni do življenja in sreče, ki jo človek občuti, ker živi. (E. Fromm – D. Bučar, Umevanje ljubezni, 1974, 59) Zgled se nanaša na svetopisemsko (gl. 2. Mojzes, 3,8), Izraelcem obljubljeno deželo Kanaan, tj. deželo svobode in sreče oziroma raj, ki je v slovenskem pravljičnem Indija Koromandija. V slovenskem frazemu je ta dežela izpadla iz sestave, medtem ko v nem. das Land, wo Milch und Honig fließt še obstaja, a je preoblikovan še v frazem in Milch und Honig leben. Zaporedje mleko in med v manjšini slovenskih primerov kaže morda na nemški vpliv. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | teče (curi) med i mlijeko (mleko) |
| it. | essere il paese della Cuccagna |
| | essere il paese di Bengodi |
| nem. | das Land, wo Milch und Honig fließen |
| | im Schlaraffenland leben |
| pol. | kraina [ziemia] mlekiem i miodem płynąca |
méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], gl. med in mleko se cedi(ta) kje [komu].
na jezíku méd, v sŕcu léd, gl. jezik.
prodájati kàj kot méd, gl. prodati kaj za med.
prodájati kàj za méd, gl. prodati kaj za med.
prodáti kàj za méd ekspr.; pren., nedov., v primeri kot med | |
| Pomen |
| |
| zelo ugodno prodati | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Tisti, ki doma vse prodajo za med, nič ne vedo. Ukrepi ekonomske politike morajo podpirati izvozno usmeritev gospodarstva. (J. Volfand, Naši obrazi v Afriki, 1982, 46) |
| Samo 400 in nič več je menda velikih in smrtno nevarnih tropskih škorpijonov, ki so bili sila moderni pred tremi leti, medtem ko gredo zadnje čase najbolj v promet kameleoni. Prodajajo jih za med. (Delo, 6. avg. 1999, NB) |
| Vendar za poroko ni pravega časa: za zdaj je še preveč (prijetnih) finančnih skrbi s knjigo in filmom, ki se prodajata kot med. (Tovariš 1971, št. 16, 57) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem prodati kaj za med je v obeh različicah primera (vsebinsko ali formalno), ki temelji na simboliki medu (gl. med in mleko se cedi(ta) (teče/ta) kje [komu]). |
sekíra je pádla kómu v méd, gl. sekira.
sládek kot méd ekspr.; primera, v povedni rabi, tudi pren. | |
| Pomen |
| |
| zelo sladek; zelo, pretirano prijazen | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Njeni sodelavci dobro vedo, kaj pomeni, ko je sladka kot med in v naslednjem trenutku neizprosna kot britev. Zahteva popolno predanost, požrtvovalnost, lojalnost, perfekcionizem, zato ni nič čudnega, da nekateri niso zdržali pritiska. (Delo, 23. mar. 2002, NB) |
| Stopil sem k angelu in mu rekel, naj mi da knjižico. In rekel je: »Vzemi jo in pojej! V trebuhu te bo grenila, toda v ustih bo sladka ko medc.« (Razodetje, Sveto pismo nove zaveze, 1984, 730) |
| Ta usta so njena ko med sladké, / Ko ogenj poljubi njeni goré. (J. Stritar, T 1869, 142) |
| Pred štirimi dnevi je še spal pri njej in je bil sladak kot med, dovolil je, da je garala zanj kot črna živina … (Mackay, Konec Alberta Schnella, 164) |
| Moja dečva je v kamrici. / Je slajša kot med. (SNP II, 726, št. 3465, Kobarid) |
| Prve besede, ki se jih je bil naučil, bile so: »Micka moja« in »hudič«. Kedar je ono izgovarjal, bil je sladek kakor med; kedar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali stari in otroci. (J. Jurčič, Nemški valpet, SG 1867, 52) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Med je tipična sladka naravna snov in simbol sladkosti, primera sladek kot med pa se razen v osnovnem uporablja večinoma v prenesenem pomenu. V zvezi s tem gl. še frazem na jeziku med, v srcu led. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | as sweet as sugar |
| češ. | [sladké] jak med |
| fr. | doux comme le miel |
| it. | essere dolce come il miele |
| nem. | süß wie Honig |
| pol. | słodki jak miód |
| rus. | sladkoe kak mëd, kak sahar |
z médom je namázano kómu ekspr.; pren., 3. os. ed. | |
| Pomen |
| |
| dobro se godi komu | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | Vedno sva si mislila, da ste ljudje … Lahko bi imeli kaj srca, ko vam tudi ni preveč z medom namazano. (I. Koprivec, Hiša pod vrhom, 1957, 2000, NB) |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 12. 2024.
Dostopnost