Ariádnina nìt, gl. Ariadnin.
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, gl. imeti [vse] niti v [svojih] rokah.
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah
| Pomen | ||
| odločati o vsem, kar je bistveno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V transformatorju na Grosupljem se je ustoličil Dolfe Jakhel, sprejemal aktiviste in kurirje in njihova poročila, dajal navodila, vodil sestanke, z eno besedo, imel je vse niti akcije v svojih rokah. (R. Polič, Čudežna pomlad, 1959, 39) | |
| Tako kakor je Clay dobival moč nad moškimi po njihovih ženah, je Blaise dobival občutek moči nad svetom, ker je imel v rokah niti Clayeve kariere. (G. Vidal – J. Fistrovič, Washington, D.C., 1976, 455) | ||
| Peter je trdno držal v svojih rokah vse niti ruske diplomacije. (Pretnar, Zgodovina diplomacije, 274) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti [vse] niti v [svojih] rokah z različico držati [vse] niti v [svojih] rokah je nastal iz frazema imeti vse v svojih rokah z različico držati vse v svojih rokah in iz prenesenih pomenov sestavine nit ‘kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del’. Ko govorimo o besedni zvezi niti v rokah, se ponuja tudi asociacija z lutko, ki jo lutkar vodi z nitjo v rokah in tako odloča o vseh njenih gibih. Preneseno to velja za koga, ki vodi posle ali odloča o vsem iz ozadja kot nekakšna siva eminenca. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | tenir les ficelles |
| tirer les ficelles | ||
| hr., srb. | držati [sve] konce u [svojim] rukama (u ruci) | |
| držati [sve] konce u ruci | ||
| nem. | alle Fäden in der Hand haben | |
[kot] rdéča nìt ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Rdeča nit razvoja na tem področju od 1848. leta do konkordata je odstopanje od tega programa na vseh šolskih stopnjah. (V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem III, 1966, 16) | |
| Režijska zasnova Frana Žižka je skušala v glavnem izdelati kot rdečo nit predstave fabulo Grumove drame. (B. Trekman, Iz oči v oči, 1978, 127) | ||
| Zato bi lahko že kar tu ugotovili, da ima najnovejši, deveti Remčev roman dve rdeči niti, njuna nosilca pa sta dva skrajna človeška antipoda, in sicer samoplodna obojnica in živostrojnik. (Miha Remec, Iksia ali slovo živostrojnega človeka, NB) | ||
| Sicer pa je področje kalorike tudi edino, ki ni pretežno omejeno na posamezno obdobje, ampak se vleče kot rdeča nit skozi vse Stefanovo znanstveno delo. (S. Sitar, Življenje in tehnika 1978, št. 5, 333–334) | ||
| Pri Jožefu Jenku je videti, kako nezavedno vpiše v besedilo dopisnic tudi kakšno rusko besedo. Kot rdeča nit se skozi to pisanje vlečejo izrazi domotožja in skrbi za najbližje. (Janko Hacin, Vsi ti mladi fantje, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem rdeča nit razlagajo npr. češki, nemški in poljski frazeologi oziroma etimologi z dejstvom, da so bile od 18. stol. ladijske vrvi angleške mornarice tkane tako, da so imele po vsej dolžini rdečo nit, ki je tako označevala lastnino mornarice. Rdeča barva je tudi v angleškem izrazu Red Ensign ‘zastava angleške trgovske mornarice’. V prenesenem pomenu naj bi izraz der rote Faden prvi uporabil nemški pesnik Johann Wolfgang Goethe v romanu Sorodne duše (Wahlverwandtschaften) iz leta 1809, ki je družbeno-psihološki prikaz zakonskih problemov, pretkan s finimi nitmi simboličnih motivov in duhovitih aluzij. Slovensko rdeča nit je najverjetneje kalk po nem. der rote Faden. Pri nas se je pojavil v prevodih med obema vojnama, še bolj pa po drugi svetovni vojni. Verjetno ga zaradi nemškega izvora ne najdemo v starejših slovarjih, kot so Cigaletov, Pleteršnikov, Glonarjev, niti v SP 1962. Sestavina rdeča je lahko zamenjana z drugimi prilastki, npr. idejna nit česa, pripovedna nit, nit misli, nit zgodbe (gl. SSKJ in gradivo zanj). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | červená nit |
| hr. | crvena nit | |
| nem. | der rote Faden, roter Faden | |
| pol. | czerwona nić | |
vléči se kot rdéča nìt, gl. [kot] rdeča nit.
Dostopnost