bíti na bôjni nôgi s kóm/čím publ.; pren.
| Pomen | ||
| biti sprt s kom, čim | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Bili so sicer ves dan zaposleni, toda njihovo delo jih ni razveseljevalo – bili so kvečjemu zadovoljni, da so poslali nekoga v zapor ali pa mu kako drugače dali misliti –, in tako so sovražili same sebe ter bili na bojni nogi s sedanjostjo. (P. Handke, Ponovitev, NB) | |
| Gre za zastave nekaterih tujih držav, pod katerimi plujejo ladje številnih svetovnih ladjarjev zato, da bi poslovale s čim manjšimi stroški. Pri tem pa kršijo veliko sindikalnih in varnostnih pravil, zaradi česar so ves čas na bojni nogi s sindikatom. (Delo, 4. jan. 2000, NB) | ||
| Seattlov dirigent je bil namreč še pred dnevi na bojni nogi s soigralci in trenerjem Natom McMillanom, zaradi česar je uprava Nadzvočnih razmišljala, da bi ga prodala. (Delo, 25. jan. 2001, NB) | ||
| Načrtuje, da bo gotov leta 2000 in ga ne bodo snemali na domačih tleh. S švedskimi mediji je namreč na bojni nogi, šestnajst let se z novinarji skoraj ni pogovarjal. (Delo, 20. maja 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti na bojni nogi s kom/čim je verjetno povzet po nem. mit jmdm. auf dem Kriegsfuß stehen; mit etwas auf dem Kriegsfuß stehen. Tam frazema poznajo od 18. stoletja dalje in povezujejo njun izvor s povestmi o Indijancih Karla Maya. Pri nas ga ni v starejših slovarjih vse do SSKJ, prav tako ga še ni v SP 1962. Se pa Cigale I, 902, že leta 1860 sooči z nem. Kriegsfuß v besedni zvezi das Herr auf den Kriegsfuß setzen, ki jo prevede s sln. uravnati vojake, armado za vojsko, djati jo na merilo ali pripravo vojske. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be on a war footing with so./sth. |
| češ. | být s někým na válečné noze | |
| fr. | être sur le pied de guerre avec qn. | |
| hr., srb. | stati s kim na ratnu nogu | |
| stati s kim na krivu nogu | ||
| biti s kim na kratkoj nozi | ||
| it. | essere sul sentiero di guerra | |
| nem. | mit jmdm. auf dem Kriegsfuß stehen | |
| mit jmdm. auf dem Kriegsfuß leben | ||
| mit etwas auf dem Kriegsfuß stehen | ||
| rus. | byt’ s kem na nožah | |
bíti z êno nôgo kjé ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti blizu česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ker je bil tako vesel človek, sem mu že ob odprtju Triglavske koče pustil, da me tika, čeprav ni bil mojih let. Je bil pa mojega srca, z eno nogo vedno v hribih! (I. Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| Balkanski burek, da se že navsezgodaj zaveš, kam spadaš. Poplakneš pa ga lahko s škotskim viskijem, zaradi dobrega občutka, da si z eno nogo vendar še v Evropi. (Miha Remec, Mana, NB) | ||
| Bržkone so ji ga ukradli iz torbe med zadnjo vožnjo, kajti nič drugega ji ni manjkalo. Pogumno je pomahala prijateljici v slovo. (ki je bila, srečnica, z eno nogo že v Angliji; Frances bo morala potrpeti v tujini še en teden). (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
| Trener Jimenez me je dobesedno ignoriral, ocenil sem, da bom ob njem bolj malo igral, zaradi česar bi lahko izpadel iz reprezentance. Z eno nogo sem bil že pri izraelskem Maccabiju, toda zapletlo se je. (Delo, 21. feb. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti z eno nogo v grobu. | ||
bíti z êno nôgo v grôbu
| Pomen | ||
| biti že zelo star; biti blizu smrti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Siromak gleda po bolnikih in mu je zmerom tesneje. »Drugače bi me ne dali med te reveže, ki so z eno nogo že v grobu.« (I. Zorec, Pomenki, NB) | |
| In kot v potrditev in podporo tej zlovešči napovedi se je kritikom ministrovega dela z ostrimi očitki pridružil še sindikat ter oznanil skorajšnjo nepreklicno stavko zdravnikov. Tako da ne bi bilo nič čudnega, če se nekoliko bolj pesimistični starejši občani, v primeru da se jih loti kaka resnejša bolezen, lahko že vidijo z eno nogo v grobu … (Delo, 16. mar. 2002, NB) | ||
| Rekel je, da si je Vojska že podpisala smrtno obsodbo. Makuc da je z eno nogo že v grobu, Pirčeva bo najbrž tako ali tako umrla zaradi bolezni … (Delo, 12. mar. 2001, NB) | ||
| Tudi vem, da je eden od tistih, katerih glas ima – tako se zdi – desetkrat večjo veljavo, skratka, eden od tistih, ki se z mano ne strinjajo, pač neki nebodigatreba, zapisal ali izjavil: »Fallacijeva se pretvarja, da je pogumna, ker je z eno nogo že v grobu.« (Delo, 3. jul. 2003, NB) | ||
| Končno smo z zakonom o vojnih grobiščih pokopali tudi preteklost. Z eno nogo je bila že dolgo v grobu, zdaj so ji v črno hladno jamo prisilno položili tudi drugo. In zdaj se obe nogi obračata v grobu. (Delo, 28. jun. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Po SRF3, 475, je frazem biti z eno nogo v grobu kalk iz grščine in ga ima že Lukian: »Stati že z eno nogo v čolnu Harona«. Sicer pa temelji na dejstvu, da človek vstopa kam najprej z eno, potem z drugo nogo. Ko je kje z eno nogo, je torej že skoraj tam, tj. v grobu, ki je prispodoba smrti, preneseno blizu česa sploh ali tudi napol drugje, vsaj z mislimi, načrti. Po podobni predstavi je nastal tudi frazem biti z eno nogo že na onem svetu. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have one foot in the grave |
| češ. | být jednou nohou v hrobě | |
| fr. | avoir un pied dans la tombe | |
| hr., srb. | biti jednom nogom u grobu | |
| stajati jednom nogom u grobu | ||
| it. | stare con un piede nella fossa | |
| avere un piede nella tomba | ||
| nem. | mit einem Fuß im Grabe stehen | |
| rus. | stojat’ odnoj nogoj v mogile | |
| stojat’ na kraju mogily | ||
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu
| Pomen | ||
| 1. biti že zelo star; biti blizu smrti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | 25. jul. 2008 … Kelsey Grammerja so morali zdravniki kar dvakrat oživljati, tako da je bil v resnici z eno nogo praktično že na onem svetu … (Google, www.cosmopolitan.si/astro…) | |
| menda je tista ena /tisti jin, ki manjka tvojemu jangu/ zdaj že v tvojem življenju in bo kmalu … veliko stane oseba, ki je z eno nogo že na onem svetu … (Google, www.kupid.com/forum…) | ||
| 2. biti dotrajan, pred propadom | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Dolphin Hotel je tosvetna umazana beznica, hotel Delfin je pa že z eno nogo krepko na onem svetu. (Google, www.jocker.si/…) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti z eno nogo v grobu. | ||
brúsiti nôge ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| hitro hoditi, teči | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Hardun! nalezle se ga bodo. Glej jo, onole, kako si brusi noge! Ali se na ples ravna? (Fran Milčinski, Gospodična Mici, NB) | |
| Brž sta poslala župana po kruha in vina; eden v Prisojnico, drugi v Osojnico. Šla sta na vso moč, brusila noge, ali prešla je debela ura, preden sta se vrnila. (Ivan Cankar, Zgodba o Šimnu Sirotniku, Tri zgodbe, NB) | ||
| Vuelta: Lombardiju zmaga v dvoboju med šprinterji in hribolazci. Hauptman brusi noge za SP. (Delo, 21. sep. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. brusiti pete. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | brusiti pete |
| podbrusiti pete | ||
| potprašiti pete | ||
| nem. | Fersengeld geben | |
| das Hasenpanier ergreifen | ||
dáti nóge pod pázduho star.; pren.
| Pomen | ||
| začeti iti, teči | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Noge pod pazduho!« sem si dejal in da bi laže tekel, sem odvrgel zgornjo suknjo in se srečno rešil domov. (G. A. Bürger–V. Kralj, Čudovita potovanja … barona Münchausna ali … lažnivega Kljukca, 1956, 27) | |
| Tu vzameš noge pod pazduho in jo udariš skozi divjo Dornaubergklamm. (J. Mlakar, IPS I, 266) | ||
dobíti poléna pod nôge, gl. poleno.
dobívati poléna pod nôge, gl. poleno.
iméti nóge têžke kot cènt, gl. cent.
iméti zvézane rôke in nôge, gl. roka.
izgubíti tlà pod nogámi, gl. tla.
izgúbljati tlà pod nogámi, gl. tla.
metáti kómu poléna pod nóge, gl. poleno.
mótati se pod nogámi ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| motiti koga s svojo prisotnostjo, ovirati ga v delovanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In v političnih okopih velja le »… ni važno, ali je pismen, glavno je, da je naš«. Tako se nam vsak dan mota pod nogami bližnja zgodovina. (Delo, 29. maja 2000, NB) | |
| Ob letošnjih gospodarskih uspehih pri oživljanju prodaje, proizvodnje in zaposlovanja se nam znova mota pod nogami lepljiva kepa – inflacija. (Delo, 1. jun. 2000, NB) | ||
| Na delovnem mestu odprite center za varstvo otrok od 2. do 5. leta. Že vas slišim: »Ne dovolim, da bi se mi pod nogami motala nekakšna pritlikava drhal - tukaj se dela!« (Delo, 11. jun. 2003, NB) | ||
| Nakupovalci konkurenčnega podjetja. Vsakič se mu vrtijo pod nogami, kadar kje kupuje. Uši. (Gitica Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem motati se pod nogami je nastal po prenosu iz živalskega sveta, in sicer po značilnem obnašanju mačk in psov, ko se dobrikajo svojim gospodarjem. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | plést se pod nohama |
| rus. | putat‘sja pod nogami | |
| vertet’sja pod nogami | ||
od gláve do nôg, gl. glava.
od nôg do gláve ekspr.; mn., prisl., tudi od glave do nog
| Pomen | ||
| ves, popolnoma, v vsakem oziru, v vsem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko sta stopila iz pisarne, se je bilo zbralo na kamniti ploščadi nekaj klepetulj in gruča vaških smrkavcev. V vežnih vratih je stal tršat kmet, ki je najprej premeril Martina od nog do glave, potem pa prikimal Cestarju in šel. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
| »Tale je pravkar dezertiral iz JLA, pa smo ga oblekli in oborožili,« je nekdo pojasnil. Načelnik ga je premeril od nog do glave, pristopil, prek glave snel muzejsko ‘šnelfajerco’ in mu v roke porinil povsem novo ameriško avtomatsko pištolo ingram 5.56 mm podobno škorpijonu, le boljšo. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Luka je trepetal od nog do glave, po životu pa mu je lil vroč pot. Govoril je hlastno, s kričečim, zoprnim glasom in jezik se mu je čudno opletal … (Ivan Cankar, Sosed Luka, NB) | ||
| Ali so te roparji na cesti?« Vlekla je moža v kuhinjo, ga obračala in ogledovala od nog do glave. (Ivan Pregelj, Tolminci, NB) | ||
| To je bilo Boštjanu preveč, odpovedal se je soldaškemu stanu in vzel od njega slovo. Sicer je bil pa vojak od nog do glave in ko so njegovi tovariši veseli »Soldaško« prepevali, je on tudi vselej s svojim zamolklim glasom bolj potihem z njimi renčal; le pri vrsticah: Soldat živi vesel v en dan, saj cesar da pol hleba in kar je treba, je z glavo zmajeval … (Fran Erjavec, Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega, NB) | ||
| Nekoliko pred enajsto uro pride v pisarno kapetan, grof Polinski. Bil je visok, vitek, štiriintridesetleten mož, črne, polne, okusno pristrižene brade, črnih, gladko razčesanih las, bledastega lica, tankih obrvi, finega kretanja in vedenja, kavalir od nog do glave. (F. Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | ||
| Takrat je bil dopolnil že skoraj devetnajsto leto. Bil je korenjak od nog do glave, lep ko pomladni cvet, tanek ko jelka, visok in močan ko hrast. (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Tam je bil nekakšen menedžer potujoče ekipe, prve, ki sem se ji pridružil. Slepar od nog do glave in, o bog, kakšen nakladač! (Emil Hrvatin, ur.; Teorije sodobnega plesa, Maske, NB) | ||
| Jože Škerk, moj graščak. Pravim mu tako, ne samo ker je gospod od nog do glave, ampak tudi zato, ker ima v svoji domačiji na Trnovci umetniško galerijo, ki je zlepa ni take. (Delo, 5. mar. 2005, NB) | ||
| Mislili smo, da je zbežal čez mejo, pa glejte dva dni pred sv. Terezijo se je zopet pokazal v našem kraju. Zarana smo ga zagledali vrh skale nad mojo kuhinjo v družbi štirih tovarišev, vsa petorica oborožena od nog do glave. (F. Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | ||
| Taki smo kakor oni znameniti lepi gospod Izidor, ne vem, ali je bil z Dolenjskega doma ali je bil celo Štajerec. Pravijo, grozno da je bil lep, novo oblečen podporučnik da ne bi mogel biti lepši, in je bil ves lep od nog do glave. (Fran Milčinski, resnici na ljubo, NB) | ||
| To spremembo je dosegel edino s snago svojega telesa in obleke. Najbolj je užival Lovrek na binkoštno nedeljo, ko se je pojavil pri kosilu kot postaven, gosposko oblečen fant, od nog do glave nov. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem od nog do glave, enako obrnjeno od glave do nog, temelji na predstavi, da glava in noge predstavljajo meje obsega človeškega telesa po višini od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol, torej neke zaključene celote nasploh. Še bolj izrazito predstavljata skrajni meji človeškega telesa peta in glava v sopomenskem frazemu od pet do glave, ki ima prav tako obrnjeno različico od glave do pet. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | de pied en cap |
| de la tête aux pieds | ||
| nem. | von Kopf bis Fuß | |
| rus. | s nog do golovy | |
pod nogámi gorí kómu ekspr.; mn., pren., 3. os. ed.
| Pomen | ||
| je v veliki stiski, nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Pribežniki z Madžarske so postali zelo nezanesljivi,« je rekel Ksaver. »In Ferenc, kaj je z njim?« je vrtal naprej Orhan. »Ferencu gori pod nogami. Dolgo ne bo več mogel voditi ljudi čez mejo, na sledi so mu.« (Sonja Koranter, Sonata za Cezarja in diamante, NB) | |
| Celje: CMC Publikum – Olimpija: To bo derbi in lepotica kola: Celjanom gori pod nogami, Olimpija pa beži pred Mariborom. (Delo, 14. okt. 2000, NB) | ||
| Severnoatlantskim pogajalcem pač »gori pod nogami«, če seveda res hočejo, da bodo 14. maja zunanji ministri članic Nata v Reykjaviku dali dovoljenje za predlog o tesnejšem sodelovanju med Natom in Rusijo, ki ga je že lani novembra izustil britanski premier Tony Blair. (Delo, 9. maja 2002, NB) | ||
| Brane Oblak je sicer ob Caushlariju ostal še brez Breziča in Gajserja, toda medtem je spet pošteno »nabrusil« svoje igralce, ki napovedujejo »atomski« nogomet. Celjanom kljub vzponu forme in zelo solidni zasedbi pošteno gori pod nogami, predvsem zaradi tega, ker nimajo moža odločitve. (Delo, 17. apr. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pod nogami gori komu temelji na dejstvu, da je treba pred požarom pravočasno zbežati, kajti ko zagorijo še tla, postane skrajno nevarno in postane beg nemogoč. Na enaki predstavi temelji sopomenski frazem tla pod nogami gorijo komu. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | gori komu pod nogama |
| nem. | jmdm. wird der Boden zu heiß unter den Füßen | |
| pol. | pali się komus‘ pod nogami | |
| pali się komus‘ pod stopami | ||
podstáviti kómu nôgo ekspr.; ed., tudi pren.
| Pomen | ||
| spotakniti koga; ovirati koga pri delu, prizadevanjih | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kovač ni bil preveč dolgih krakov, toda poštena jeza mu jih je krepko podaljšala in tako hitro prekladala, da ga je dohitel sredi njive cvetoče ajde. Ko mu je bil tik za petami, se je hudič bliskovito ustavil, se obrnil in mu podstavil nogo. (Ciril Kosmač, Kovač in hudič, NB) | |
| Najbogatejšemu Italijanu se mudi v vladno palačo, Vatikan pa mu je nehote podstavil nogo, ko je volivcem toplo priporočil neoporečne, družinskim vrednotam zavezane politike. (Delo, 6. okt. 2000, NB) | ||
| Rupel, predstavnik civilne družbe in zunanji minister v eni koži, je novinarjem, ki so za zgodovinski dogodek zvedeli čisto po naključju in želeli z njega poročati, pred vrati v dvorano podstavil nogo. Kot vemo, zelo veliko nogo. Ljubeznivo jim je pojasnil, da bo društvo nov, nujno potreben intelektualni temelj za pridobivanje javnosti v korist EU, da pa je v tej globoko iniciativni fazi treba razčistiti nekatera vprašanja, in to finančne narave. Nič za medijska ušesa skratka. (Delo, 26. jan. 2002, NB) | ||
| Vse to je posnel Hvalibogovski iz gozdarjevih pisem in obžaloval je ubogega Čumurpašo, da mora s takšnim nerednim človekom opravljati svoje težko, odgovornosti polno delo, in vse to je razložil svojima tovarišema. Sam iz svojih izkušenj je dodal, da tudi on smatra inženirja za nezanesljivega človeka, ki je pripravljen pri vsaki priliki vreči poleno v pošteno kulturno delo ter mu podstaviti nogo … (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | ||
| Očitno tega ne počnejo dobronamerno in prav tako ne iz tistih političnih taborov, ki so nam naklonjeni, do nas prijazni ali nevtralni. S takšnim poimenovanjem strank so dokazali, da smo tako pomembni in da nam je treba nekako podstaviti nogo. (Delo, 12. jul. 2007, NB) | ||
| Vesel sem, da je Slovenska ljudska stranka sprejela to odgovorno in pomembno odločitev, in sem vesel, da je prišlo tudi do združitve, kateri je tudi premier skušal podstaviti nogo s svojim »out-outom«, ampak ni uspel, združitev je uspela, stvari gredo naprej. (Državni zbor RS: 45. izredna seja 19. 04. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem podstaviti komu nogo izhaja iz besedne zveze podstaviti komu nogo v pomenu ‘spotakniti’ (gl. prvi citat). Iz nje se je po prenosu na druga področja človekovega udejstvovanja razvil pomen ‘ovirati koga pri delu, prizadevanjih’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to trip so. up |
| češ. | podrazit někomu nohy | |
| fr. | passer la jambe à qn. | |
| faire un croc-en-jambe à qn. | ||
| hr., srb. | podmetnuti komu nogu | |
| podapeti komu nogu | ||
| nem. | jmdm. ein Bein stellen | |
| rus. | podstavit‘ podnožku komu | |
| sbit‘ kogo s nog | ||
postavítev na lástne nôge, gl. postavitev.
postáviti kóga/kàj na lástne nôge ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| osamosvojiti koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Iz Fiatovega imperija bi radi poleg Ferrarija (ki ni bil vključen v paket predlanskega povezovanja z Američani) odpeljali še Alfo Romeo in jo postavili na lastne noge. V Fiatu bi tako ostali samo znamki Fiat in Lancia, medtem ko je prestižni Maserati že priključen Ferrariju. (Delo, 26. jul. 2002, NB) | |
| Krepiti pomeni, da vse večjemu prevzemanju odgovornosti sledi tudi premestitev moči iz središča v regije, mesta. Obenem bi civilne iniciative s tem, ko bi prejemale civilni denar, materialno postavili na lastne noge, s čimer bi bile zmožne samostojnega delovanja. (Delo, 26. nov. 2003, NB) | ||
| Za taksiste, ki imajo v avtih voditeljevo sliko v okviru iz rdečih in zlatih vrvic – tako kot imajo v Hongkongu ali na Tajskem uokvirjeno podobo Bude, zaščitnika pred zlom – je velikan, ki je »kitajsko ljudstvo postavil na lastne noge«, za tiste, ki čakajo v vrsti, da bi videli njegovo balzamirano telo, pa je spomin na čase, ko so bili tudi preprosti ljudje junaki. (Delo, 10. sep. 2001, NB) | ||
| Pravzaprav nas ni malo, ki mislimo, da je treba slovensko novinarstvo iz razvalin poslanstev in tranzicij postaviti na lastne noge in temu poklicu vrniti dostojanstvo, ki mu pripada. Naj je to všeč oblasti in protioblastnim aktivistom ali ne. (Delo, 29. sep. 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. postaviti se na lastne noge. | ||
postáviti se na lástne nôge ekspr.; mn., pren., nedov. postavljati se
| Pomen | ||
| osamosvojiti se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Povedal sem vam že lansko leto, da je Bergant goljuf prve vrste. Kolikokrat nas je že ogoljufal, dokler se nismo postavili na lastne noge. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | |
| Materinski princip, ki z zelo visoko čustvenostjo obvladuje družine, pa se osredotoča na potrebe, da daje in ščiti, da se žrtvuje. Otrok s tem postane nebogljeno bitje, ki je popolnoma odvisno od matere, v kateri najde vse: popolno zaščito in varnost, ki je obenem nevarnost, da se ne bo nikoli postavil na lastne noge in sprejel odgovornosti. (Delo, 6. jun. 2003, NB) | ||
| Mladi se danes sami ne morejo finančno postaviti na lastne noge. Tudi če imajo izobrazbo, je to zelo težko. (Jana 2007, št. 36, NB) | ||
| Zakaj se je »črni nosorog« vrnil na kriva pota, nikomur ni jasno. Nenazadnje si je po vrnitvi iz zapora že uredil življenje in se začel postavljati na lastne noge. (Delo, 3. jul. 2006, NB) | ||
| In če je za ameriškega mogotca J. P. Morgana njega dni veljalo, da z bančnim imperijem lahko postavlja vlade, je pri nas položaj seveda nekoliko poseben: imamo vlado, politike in njihove svetovalce, ki se radi zgolj »igrajo« s podržavljenima bankama, njuno privatizacijo in postavitev na lastne noge pa – hote ali ne – čedalje bolj prepuščajo naslednikom … (Delo, 30. jun. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem postaviti se na lastne noge z nedovršno različico postavljati se na lastne noge temelji na dejavnosti otroka, ki se uči hoditi. Ena od prvin je tudi postavljanje na lastne noge, tj. stoja pokonci, iz katere izhaja hoja, ki je ena od osnovnih pokazateljev normalnega razvoja otroka. Na enaki predstavi je nastal frazem postaviti koga/kaj na lastne noge, samo da je tu poudarek na tem, da kdo to osamosvojitev omogoči. Oba frazema se lahko uporabljata tudi brez sestavine lasten. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to stand on one‘s own two feet |
| češ. | postavit se na vlastní nohy | |
| fr. | se mettre sur ses pieds | |
| hr., srb. | osoviti se na [svoje (vlastite)] noge | |
| stati na [svoje(vlastite)] noge | ||
| it. | mettersi per conto proprio | |
| nem. | sich auf eigene Füße stellen | |
| rus. | vstat‘ na nogi | |
postávljati se na lástne nôge, gl. postaviti se na lastne noge.
skrívati kàj kot gàd nôge, gl. gad.
skrívati kàj kot káča nôge, gl. kača.
stísniti rép med nóge, gl. rep.
tajíti kàj kot káča nôge, gl. kača.
têči, kólikor nôge nêsejo kóga ekspr.; mn., prisl. zv.
| Pomen | ||
| teči, kolikor hitro je mogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Tekla bom, kolikor me noge nesejo. Zmagi in dobra izida mi bosta veliko pomenila za zaključne priprave. (Delo, 24. jul. 2004, NB) | |
| »Na vsakem mitingu si želijo, da bi tekel 9,77, vendar je to nemogoče. Tečem, kolikor me noge nesejo,« je povedal po sijajni predstavi 23-letni svetovni rekorder, ki je v Oslu, Rimu, Parizu, Zürichu, Bruslju in Berlinu pretekel 100 m povprečno v času 9,88 sekunde, kar doslej ni uspelo še nobenemu šprinterju. (Delo, 4. sep. 2006, NB) | ||
| Avtor Lewis Carroll je v knjigi »V ogledalu« opisal prigode deklice Alice, ki jih je doživela na šahovski plošči. V drugem poglavju junakinji po napornem in nadvse nenavadnem teku Rdeča kraljica med drugim zaupa: »Tu pri nas, kot vidiš, moraš teči, kolikor te le noge nesejo, da ostaneš na istem mestu.« (Polet, priloga Dela, januar–december 2008, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | correre a gambe levate |
| nem. | laufen, was die Beine hergeben | |
tlà pod nogámi goríjo kómu, gl. tla.
tlà se májejo [pod nogámi] kómu, gl. tla.
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, gl. tla.
ubráti pót pod nóge, gl. pot.
umréti s škórnji na nôgah, gl. škorenj.
vrtéti se pod nogámi, gl. motati se pod nogami.
vstáti z lévo nôgo ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| biti nerazpoložen, slabe volje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kaj govoriš, Klara! Obnašaš se, kot da imam mačka ali kot da sem vstal z levo nogo. Mene so tu stisnili, da ne morem dihat. (Drago Jančar, Veliki briljantni valček, NB) | |
| Ni vzroka, da mu ne bi verjeli, a s tem še ni vsega konec. So vzroki, zaradi katerih zbodljaja z najvišje deželne politične ravni ni mogoče razumeti tako, kakor da je človek tisti torek pač vstal z levo nogo in stresel nejevoljo na prvo primerno tarčo. (Delo, 5. jun. 2001, NB) | ||
| »Če bi s stoodstotno gotovostjo lahko napovedal naše napredovanje, šport ne bi bil zanimiv, a izpademo lahko le, če bomo vsi vstali z levo nogo. Zmaga Lemga za pet golov v dvorani Zlatorog je utopija. (Delo, 10. mar. 2005, NB) | ||
| In če je Roland Garros za zmagovalko lanskega Odprtega prvenstva ZDA kraj nesrečnega imena, velja za Belgijko ravno obratno. Kot da nad njo, tudi kadar vstane z levo nogo, bdi angel varuh … (Delo, 31. maja 2005, NB) | ||
| Vsi nekoliko nihamo v razpoloženju. Včasih vstanemo z levo nogo in smo ves dan bolj sitni, spet drugič smo dobre volje in izjemno dobro prenašamo stvari. (Delo, 3. sep. 2007, NB) | ||
| Za Kučana vemo, da je krivec za vse, kar se je dogajalo v bivši državi, in v nadaljevanju tudi za vsa negativna dogajanja in neuresničene oblastne ambicije mnogih državljanov v sedanji državi. Torej za povojne poboje, družbeni režim, politično nasilje, premoženjsko preobrazbo, vstajanje z levo nogo, neuspešnost opozicijskih veljakov … (Delo, 31. jul. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vstati na levo nogo, tj. s postelje in še z levo nogo naprej, kot kaže npr. češ. vstát [z postele] levou nohou [napřed], temelji na negativni simboliki leve noge in roke nasproti desni nogi in roki ter iz nje izhajajočih ljudskih verovanj in prepovedi, ki segajo npr. že v stari Egipt in staro Grčijo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to get up on the wrong side of the bed |
| češ. | vstát [z postele] levou nohou [napřed] | |
| fr. | se lever du pied gauche | |
| hr., srb. | ustati na lijevu nogu | |
| ustati lijevom nogom | ||
| dići se na lijevu nogu | ||
| dići se lijevom nogom | ||
| nem. | mit dem linken Bein (zuerst) aufstehen | |
| rus. | vstat’ s levoj nogi | |
| vstat’ levoj nogoj | ||
| vstat’ ne s toj nogi | ||
| vstat’ ne toj nogoj | ||
vzéti nôge pod pázduho, gl. dati noge pod pazduho.
vzéti pót pod nóge, gl. pot.
z rokámi in nogámi, gl. roka.
zagoréti pod nogámi kómu, gl. pod nogami gori komu.
zvíti rép med nóge, gl. rep.
živéti na velíki nôgi ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| živeti razkošno, potratno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Porthos je mladeniču pojasnil, da sam ne potrebuje služabnika, čeprav sicer živi na veliki nogi, pač pa njegov prijatelj d’Artagnan. (A. Dumas, Trije mušketirji, NB) | |
| Živel je na veliki nogi, se vozil z dobrimi avtomobili in se zabaval v prekrasnih vilah – nato so ga zaprli, izgubil je bogastvo, žena in hči pa sta mu obrnili hrbet. (Delo, 11. apr. 2001, NB) | ||
| Po njeni izpovedi je obtoženi ves čas živel na veliki nogi, zanj naj bi bil dober le plašč za dva tisoč mark, čevlji za 500 mark in luksuzni avtomobili. (Delo, 19. mar. 1999, NB) | ||
| Alfred Sirven, drugi človek Elfa, ki so ga francoski policisti po domala petih letih odkrili, aretirali in privedli na sodišče s Filipinov, kjer je z ljubico živel na visoki nogi, ni med procesom črhnil nobene, nikogar izdal. Ob aretaciji je novinarjem povedal le, da bi šla država dvajsetkrat v zrak, če bi izdal vse svoje skrivnosti. (Delo, 31. maja 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem živeti na veliki nogi z različico živeti na visoki nogi temelji na dejstvu, da so bile noge in roke, natančneje stopala in posamezni deli roke, tj. palec, laket, že iz davnine uporabljeni za merske enote. Sestavine frazemov velika, visoka so pridala frazemu pomen velike količine, mere, podobno kot je to lahko izraženo prislovno živeti na veliko, tj. razkošno, potratno. Glede na obliko je obravnavanemu frazemu podoben frazem živeti s kom na bojni nogi, v nemščini tudi mit jmdm. auf gespannten Fuß stehen ter mit jmdm. auf freundschaftlichem Fuß stehen, mit jmdm. auf vertrautem Fuß stehen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | na široka noga (živeja) |
| fr. | vivre sur un grand pied | |
| être sur un grand pied | ||
| hr., srb. | živjeti na velikoj nozi | |
| živjeti na visokoj nozi | ||
| nem. | auf großem Fuß leben | |
| pol. | żyć na wysokiej stopie | |
| żyć na wysoką stopę | ||
| rus. | na širokuju (bol’šuju, barskuju) nogu [žit’] | |
živéti na visôki nôgi, gl. živeti na veliki nogi.
življênje na velíki nôgi, gl. življenje.
Dostopnost