bíti šè móker pod nósom pog.; pren.
| Pomen | ||
| biti še zelo mlad, neizkušen, otročji | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »Kaj?« je rekel stražnik, »kako? Pod nosom so še mokri, pa se bodo že norca delali iz policaja?« Očitek gospoda stražnika je bil vsaj deloma krivičen. Trije kralji niso bili mokri pod nosom, vsi že ne. Le Mihec je prodajal svečo in pa Baltazarju je kukal golobček iz nosa, toda bil je čisto majhen, majcen. (Fran Milčinski, Tokraj in onkraj Sotle in tam preko, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti še moker pod nosom je verjetno povezan z zelo majhnimi otroki, ki so pogosto smrkavi, ker se še ne znajo usekniti, se obrisati pod nosom. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | gluž. | [hišće] mokry pod nosom być |
| pod nosom mokry być | ||
| nem. | noch feucht hinter den Ohren sein | |
| noch grün hinter den Ohren sein | ||
| eine Rotznase sein | ||
| rus. | moloko na gubah ne obsohlo u kogo-libo | |
dáti kómu po nósu pog., ekspr.; olepš., pren.
| Pomen | ||
| 1. udariti koga (po nosu) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pijan je nadlegoval mimoidočega, zato mu je ta dal eno po nosu. (J. K.) | |
| Tistemu, ki se je s teboj hvalil kot s trofejo, se z nasmeškom na obrazu zahvali za uslugo. Najraje bi ti rekla, daj mu eno na nos, a to je tvoja odločitev … (Google, www.ljudmila.org/sqrd/Keke…) | ||
| Več o vpisu si lahko preberete tukaj, več o poteku treningov pa tukaj. Vljudno vabljeni, da vam dam eno po nosu! (Google, Enshin karate klub TO-TE Maribor vabi novince, 17. september 2006) | ||
| 2. zelo ošteti koga, očitati komu kaj | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »I, ta je že nekateremu biriču in leblajtarju glavo belil,« pravi drugi. »In imeli so ga že v kleščah, zlodej vedi kolikrat, pa jim je vsem dal po nosu in jo je potegnil. A zvit je, zvit.« (J. Jurčič, Tihotapec, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. dobiti jih po nosu. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to punch so. in the nose |
| to push so.’s face in | ||
| češ. | dát někomu do nosu | |
| dát někomu po nose | ||
| fr. | mettre sur la gueule à qn. | |
| hr., srb. | dati komu po nosu | |
| dati komu pod nos | ||
| dati komu preko nosa | ||
| nem. | jmdm. eine auf die Nase hauen | |
| jmdm. eine auf die Nase geben | ||
| rus. | dat’ komu v nos | |
| uteret’ nos komu | ||
dobíti jíh po nósu pog., ekspr.; olepš., tudi pren.
| Pomen | ||
| 1. dobiti udarec po nosu, biti tepen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Na zadnjem orodju v dvorani Stadthalle je nastopil na krogih in pri seskoku grdo padel. Na tla je priletel z nogami in glavo, tako da jo je krepko dobil po nosu. (Delo, 27. maja 2000, NB) | |
| Presenetil pa je zlasti z agresivno igro, kakršne ne soigralci ne tekmeci pri njem niso bili vajeni. Zaradi tega je moral pred polčasom celo za nekaj minut v zdravniško oskrbo, saj je med enim od grobih prerivanj dobil udarec po nosu in začel krvaveti. (Delo, 26. nov. 2001, NB) | ||
| 2. biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Drugače sem se pri reševanju zapletov raje zatekal k humorju, ker bi drugače kaj lahko kakšno dobil po nosu. Gledalce moraš božati z rokavico, čeprav bi kateremu kdaj veliko rajši kakšno prisolil (smeh). (Delo, 3. jul. 2004, NB) | |
| 3. ne uspeti v negativnem delovanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Cesarica je bila zadosti pametna, da ni verjela in da je precej ukazala deželnemu glavarju grofu Turjaškemu, naj preišče tisto grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je bil čisto nedolžen, le opravljivci so jih dobili po nosu. (I. Zorec, Izgnani menihi, NB) | |
| Nikoli ne hodim na taka zborovanja, nikoli nisem mešal vere in politike, je rekel Rocco Butiglione, ki ga imajo za najbolj pobožnega med vsemi demokristjani. A jo je od svojih takoj dobil po nosu z vprašanjem, ali tudi k maši hodi na skrivaj. (Delo, 23. avg. 2000, NB) | ||
| Prepričan sem namreč, da tisti atleti, ki preveč računajo, izbirajo tekmovanja in razmišljajo o pomembnosti svojega početja, največkrat dobijo po nosu, oziroma, da so pri njih neuspehi najbolj pogosti. (Delo, 2. marca 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dobiti jih po nosu je nastal na osnovi dejstva, da je nos pri fizičnem obračunavanju, tudi boksu, pogosto tarča udarcev. Ti so v frazemu prikriti s sestavino jih. Na enaki predstavi je nastal frazem dati komu po nosu, samo da v tem primeru kdo daje, ne pa dobiva udarce. Oba frazema se uporabljata tudi preneseno. Omenjena sta že v Plet. I, 715: po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben oder bekommen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | dostat po nose |
| dostat do nosu [od někoho] | ||
| hr., srb. | dobiti po nosu | |
| dobiti preko nosa | ||
| nem. | sein Fett abkriegen | |
| eins aufs Haupt kriegen | ||
iméti [dóber] nós [za kàj] pog.; pren.
| Pomen | ||
| bistro, pravilno predvidevati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Takoj sem si mislila: Aha, to je pa novi ženin naše Koprnele! Nisem se motila, ker imam za to dober nos. Novi ženin je Čeh in je tudi civilist kakor gospod Migec, toda čisto drugačen. (Rado Murnik, Ženini naše Koprnele, NB) | |
| Gospod konzul, – je odvrnil Fix – takšne ljudi prej začutiš, kot pa prepoznaš! Treba je imeti dober nos, in dober nos je kot posebno čutilo, s katerim sodelujejo sluh, vid in voh. V svojem življenju sem aretiral več kot enega teh gentlemanov, in če se tat nahaja na krovu, vam zagotavljam, da se mi ne bo izmuznil. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | ||
| A naredil je še veliko več: začel je preprodajati bančne delnice. »Imel sem srečo in dober nos,« skomigne z rameni. Njegovo bogastvo ocenjujejo na 250 milijonov evrov, on pa še zmeraj sedi na bazarju za stojnico in spremlja razvoj na borzi po računalniškem zaslonu. (Delo, 16. okt. 2003, NB) | ||
| Igralci znajo izkoristiti najmanjšo hibo, saj jim zaradi želje po rezultatu venomer popuščamo. Imajo zelo dober nos, kje se da kaj doseči. Grob profesionalizem je to še izostril. (Delo, 15. jan. 2007, NB) | ||
| Prispevek njegovega dela bi bil ocenjevan zelo pozitivno, če bi uspel s kakšno od svojih številnih mednarodnih poti zagotoviti prihod tujega investitorja, ki bi omogočil, na primer, 5000 novih delovnih mest. Seveda pa je treba imeti »nos« za takšen uspeh in občutek za gospodarstvo. (Delo, 21. maja 2003, NB) | ||
| V čem je skrivnost dobrega galerista? Mora imeti nos za umetnost, predvsem pa ljubezen do nje; da za tistim, kar ponuja, zares stoji. (Delo, 1. feb. 2000, NB) | ||
| Na Ptuju očitno imajo nos, kako in s kom okrepiti zasedbo. Pred leti so pripeljali argentinskega Slovenca Lucasa Horvata (mnogi, med njimi tudi Besek, trdijo, da bi selektor Kek nanj moral najresneje računati) in zadeli v polno. (Delo, 11. jul. 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti [dober] nos [za kaj] izhaja verjetno iz lovskega jezika in se nanaša na lovske pse slednike, ki z izvrstnim vohom uspešno izsledijo živali, ki jih lovijo lovci. Preneseno na ljudi je dober nos samo prispodoba po načelu pars pro toto za sposobnost predvidevanja, za katero pa sta pri človeku ob vohu še bolj odločilna vid in sluh. Različica frazema je že v Cig. I, 1082, pri iztočnici Nase: eine feine Nase haben, tenak nos imeti, dalje v Plet. I, 715: tenak nos imeti, feine Nase haben, za njim v Glonarjevem SSJ 242: tanek nos: občutljiv, fin, oster. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | avoir le nez fin |
| avoir du flair | ||
| gluž. | dobry nós měć [za něšto] | |
| hr., srb. | imati dobar nos | |
| imati fin nos | ||
| it. | avere [buon] naso | |
| nem. | eine gute Nase haben | |
| eine feine Nase haben | ||
| eine Hundenase haben | ||
| rus. | imet‘ harošij njuh na čto-libo | |
iméti nós kot krompír, gl. krompir.
íti za nósom šalj.; pren.
| Pomen | ||
| iti naprej brez cilja, kamor nesejo noge koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Marširal sem čez drn in strn, pravokotno na griče, valujoče počez proti zahodu, naravnost za nosom proti Kamnu. Včasih je v plitvih, dolgih nižinah med peski zginil, da bi se z naslednje sipine pokazal v novem barvnem odtenku in še večji. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | |
| Zgodba o tem, kako je prišel v Slovenijo, se res sliši tako, kakor bi jo napisal Bulgakov. Leta 1990 so skupino povabili v Italijo na festival, imena se ne spomni več; na poti so se »zataknili« na železniški postaji v Ljubljani, eden od njih se je postavil pred zemljevid – zdaj gremo za nosom, za prstom. S kazalcem je zavrtal v Ljubljano, ker mu je ime lepo zvenelo. (Delo, 6. dec. 2003, NB) | ||
| Vprašal ju je za pravo pot in ena tistih ga je napotila nanjo. »Idite, brhki vojak, naprej za nosom! Glejte, to ravno pot zapira velika rumenkasta hiša. (Fran Maselj-Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva, Novele in črtice, NB) | ||
| Za nosom po Sloveniji. Kolumno sem hotela najprej nasloviti Stopnice in tapison, potem Popotovanje z našo mamo, po petih dneh poti pa naj izkušnje poveže splošen naslov. (Jana 2007, št. 16, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iti za nosom je šaljiva prispodoba za hojo naprej brez pravega cilja. Ta se lahko navezuje na predstavo o lovskem psu, ki ovinkasto išče sled za divjadjo, ali da je nos kot štrleči del obraza preprosto tipalka, antena za gibanje naprej. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to follow one‘s nose |
| češ. | jít za nosem | |
| gluž. | za nosom hić | |
| hr., srb. | ići za nosom | |
| it. | andare a naso | |
| andare a lume di naso | ||
| nem. | der Nase nach gehen | |
| rus. | idti po sledu | |
| idti, kuda glazja gljadat | ||
| rukovodit‘sja instinktom | ||
na vrát na nós, gl. vrat.
ne vídeti dljé od svôjega nósa ekspr.; pren., tudi trdilno
| Pomen | ||
| 1. ne znati predvidevati posledic svojega ravnanja | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Če kdaj, potem bi bilo zdaj nujno strniti slovenske in hrvaške vrste, skupaj nastopiti nasproti Italiji. Mar res oboji ne vidijo dlje od svojega nosa, da so razdeljeni bolj ranljivi in da bodo eni in drugi plačali višjo ceno? (Delo, 10. nov. 2001, NB) | |
| A dokler se zavedate dejstva, da niste sami, vas vaš ego ne bo pogoltnil. Na žalost se pogosto dogaja, da igralci izgubijo ta občutek in ne vidijo dlje od svojega nosa. (Delo, 19. jan. 2002, NB) | ||
| 2. ne presojati stvari, problemov glede na njihov širši pomen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | V isti sapi pozabi na predimenzionirane zmogljivosti predelovalnih obratov v solastništvu kmetov, na preštevilne klavnice, ki jih še kar naprej potrebujemo zaradi zadovoljevanja interesov članov zadrug in kmetijsko-gozdarske zbornice. S frontalnim napadom na trgovino, h kateremu poziva predelovalce, zato bolj kot podporo žanje začudenje vseh, ki vidijo dlje od svojega nosa ali iz svojega dvorišča. (Delo, 24. mar. 2004, NB) | |
| Vsakemu, ki vidi dalje od svojega nosa, je moralo biti od vsega začetka jasno, da bo napad na bin Ladna imel nadvse razveseljivo in nikakor ne nepomembno posledico: Afganistanci se zdaj lahko otresejo strašnega skrbništva, odrešeni bodo enega najhujših režimov na svetu. (Delo, 8. dec. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne videti dlje od svojega nosa je pravzaprav posledično izražena ugotovitev, da je kdo kratkoviden ali preneseno, da kdo slabo predvideva, slabo presoja, je nekoliko omejen. Nos, ki je v najbližji soseščini oči, je tu v vlogi merila omejenosti videnja, zmožnosti predvidevanja, presojanja. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | ne vidjeti dalje od nosa |
| it. | non vedere più in là del naso | |
| essere tardo di comprendonio | ||
| nem. | nicht weiter als seine Nase sehen | |
nós cvetè kómu ekspr.; pren., 3. os. ed.
| Pomen | ||
| nos koga je rdeč od pitja | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | nos cvete: kadar je temno višnjev. (Gradivo SSKJ: med.; Karlin) | |
| Sosed večino časa prebije v gostilnah, nos mu kar cvete. (J. K.) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nos cvete komu temelji na prenesenem pomenu glagola cveteti ‘biti rdeč, zardel’, npr. Zadnja kaplja krvi je izginila tudi Meti s cvetočega obraza in ustni sta ji bili beli, kot vosek. (I. Tavčar, Cvetje v jeseni, LZ 1917, 295) | Cvetoči obraz milostne je zažarel v prezirnem smehu. (C. Golar, Bratje in sestre v Gospodu, 1909, 194) | Mlada in krasna ženska ima na svetu več prilike, da zagazi v pregreho, nego ona, ki je priletna, in kateri ne cveto rože po licih. (I. Tavčar, 4000, LZ 1891, 652) Glede na to, da imajo pijanci rdeč nos, je predstava, po kateri je nastal obravnavani frazem, dovolj razvidna. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | a nose to light candles |
| hr., srb. | nos komu cvjeta | |
| it. | avere un naso da beone | |
nós se je podáljšal kómu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| pokazal je užaljenost, prizadetost z izrazom | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Na bližnjem parkirišču sta si nato izbrala še golfa, iz katerega sta polna upanja potegnila radio. Toda ko sta si aparat natančneje ogledala, se jima je podaljšal nos. Ugotovila sta namreč, da ni kaj prida in da ga ne bosta mogla spraviti v denar. (Delo, 25. maja 2001, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem nos se je podaljšal komu z različico nos se je povesil komu je vsebinsko in motivno povezan s frazemoma ostati z dolgim nosom, oditi z dolgim nosom, oblikovno in vsebinsko pa s frazemom obraz se je podaljšal komu. Vsi posledično izhajajo iz frazema potegniti koga za nos. | ||
nós se je povésil kómu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| pokazal je užaljenost, prizadetost z izrazom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kopali so tam, vrtali v globino in naposled odkrili nafto, ki je bila na seznamu strogo prepovedanih tvarin, tako kot sol. Vsem se je povesil nos, ko je bilo po Mreži razglašeno, da je vojaška obveščevalna služba Kanja našla odpadke v neki jami na Morjanskem. Pankru je namreč uprava te službe takoj nakazala na denarno ploščico podvojeno nagrado, samo da se je odpovedal najditeljstva. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB) | |
| Mojster jo je molče poslušal, nato pa brez ovinkov povedal svoje mnenje, ki ni bilo posebno ugodno. Gospodični se je povesil nos in je rekla: »Oprostite, toda tako me je naučila Schumannova soproga!« (Delo, 1. mar. 2000, NB) | ||
| »Naša Mařka pravi, da ga mešate z vodo.« Branjevki se povesi nos in si misli: Vsa ta dekleta so kanalje in vaša Mařka je največja. Vladoša: »Kadar me pošljejo doma kupovat špirit, grem vedno k trgovcu, k vam nikoli.« (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB) | ||
| »Skorajda vsakemu turistu se povesi nos, ko se znajde pred zaprtimi vrati!« je prepričana Barbara Vajda, direktorica Zavoda za turizem Ljubljana, ki meni, da bodo zaprte trgovine ob nedeljah turizmu gotovo škodile. (Delo, 26. maja 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nos se je povesil komu je nastal po približnem opisu giba z glavo ob užaljenosti, prizadetosti koga. Ta gib je pravzaprav rahla sklonitev glave, ki jo pars pro toto zamenja nos. | ||
odíti z dólgim nósom ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| oditi osramočen, razočaran; oditi, ne da bi kaj opravil | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Nikdár se vam mi ne udamo!« Ustraši kralj Attila se zeló Odveta kraljice Vide; Benečiji, lepi on dá slovó, Ter z dolgim nosom otide. (A. Aškerc, Balade in romance, NB) | |
| Stari je predeval pipo po ustih, postrani zrl na Berganta in si mislil svoje. Bergant je počasi odšel z dolgim nosom. Poldetov oče se mu je pritajeno smehljal. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
| Kupci se torej ob morebitnih kršitvah zakona in dobrih poslovnih običajev med razprodajami ne morejo zanašati na takojšnjo pomoč tržnih inšpektorjev – kršitelje lahko zatožijo in z dolgim nosom odidejo k resnejšemu ponudniku. (Delo, 20. jul. 2000, NB) | ||
| Vsaj kar zadeva Trst, je vse v najlepšem redu in najbolj zagreti meščani najbolj italijanskega med vsemi italijanskimi mesti so ponosni, zadovoljni in zadovoljeni. Ne bodo sicer imeli svetovne razstave, ki so jo tako željno pričakovali, potem pa z dolgim nosom odšli iz Pariza. (Delo, 24. dec. 2004, NB) | ||
| Vsak je hotel biti prvi. Kot v posmeh pa imajo danes od tega korist Američani in Rusi, ki so nekoč odšli z dolgim nosom. Nekdanji razredni sovražniki zdaj družno načrtujejo concordovega naslednika. (Delo, 30. apr. 1998, NB) | ||
| Danes se bo namreč nadaljeval pripravljalni postopek proti Slobodanu Miloševiću, obtoženemu vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Za omejeno število mest v sodni dvorani se je potegovalo veliko novinarjev, a so mnogi Churchillplein zapuščali z dolgim nosom, saj njihovega imena ni bilo med izbranci tribunala. (Delo, 30. avg. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oditi z dolgim nosom je možno vzročno oziroma posledično povezovati s frazemom potegniti koga za nos. Enako velja za frazema ostati z dolgim nosom in z dolgim nosom. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to go away with a long face |
| češ. | odejít s dlouhým nosem | |
| fr. | partir bredouille | |
| hr., srb. | otići pokunjena nosa | |
| it. | restare con un palmo di naso | |
| rimanere a bocca asciutta | ||
| tornare con le pive nel sacco | ||
| nem. | mit langer/hängender Nase abziehen | |
| rus. | ujti s nosom | |
| ujti nesolono hlebavši | ||
ostáti z dólgim nósom ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. biti razočaran, oškodovan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Z dolgim nosom je ostal Hrastničan, ki je obtoženki posodil najprej 40.000 in nato še 5000 mark, aprila 1997 je brez 3000 mark ostal še en Trboveljčan, mesec kasneje je bila ob 400 tisoč tolarjev tudi neka Trboveljčanka. (Delo, 30. jun. 2000, NB) | |
| Ta konec tedna so številni turisti v Parizu ostali z dolgim nosom pred zaprtimi vrati nekaterih glavnih pariških znamenitosti: Pompidoujevega centra, katedrale Notre-Dame, muzeja d’Orsay, slavoloka zmage in Panteona, piše The Guardian. (Delo, 17. okt. 2001, NB) | ||
| Zaposleni, ki so se tudi – zahvaljujoč Enronovim delniškim opcijam – nadejali udobnega upokojenskega življenja, so ostali z dolgim nosom. Dolgo svojih vrednostnih papirjev niso mogli prodati, zdaj pa ti niso nič več vredni. (Delo, 26. jan. 2002, NB) | ||
| 2. biti neuspešen, ne opraviti načrtovanega | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Morda pa Semičani, ko so v četrtek navsezgodaj nazdravljali s sokovi pred vratarnico tovarne, niso toliko praznovali zaradi Šešokove vrnitve, ampak zato, ker vedo, da bo zdaj prišel državni denar. Zdaj je seveda vprašanje, ali bosta ministrstvi za gospodarstvo in za delo znali zagotoviti, da ne bosta skupaj z delavci na koncu ostali z dolgim nosom. (Delo, 14. feb. 2004, NB) | |
| Tako nihče ne bo zlorabil mojega glasu. Toda spet so se oglasili modrejši od mene: tudi če ne glasuješ, bo tvoj glas spet dobila SLP, tvoja PTČP pa bo zaradi tebe ostala z dolgim nosom. (Delo, 12. dec. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. oditi z dolgim nosom. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | ostati duga nosa |
| it. | restare con un palmo di naso | |
| rus. | ostat’sja s nosom | |
pod nósom se obrísati za kàj pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne dobiti česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Oh, to ni nič, to se vse opere …« je drobila Jera in se ritenski umikala, ker je vedela, da jo je zdaj že popolnoma zavozila in da se lahko za kosilo kar obriše pod nosom. (C. Kosmač, Tistega lepega dne, NB) | |
| Glede vzgoje otrok pa je tako in tako že od nekdaj tako, da naj mati poskrbi za hčer in oče za sina. Kar je pri vsem skupnega, je pa tole: mati naj otroke še pravi čas pouči, kako si prav obrišejo rit, oče pa naj poskrbi, da se ne bodo potem v življenju pred vsem, kar jim ponuja svet, obrisali le pod nosom. (F. Lainšček, Petelinji zajtrk, NB) | ||
| Zavoljo Jezerne Rože, ki bi bila tudi njemu rodila številne otroke, kakor jih je bratu Jelenu. Pa sta lakotnika Tršati Tur in Urni Sulec mečkala in barantala, dokler se tudi sama nista obrisala pod nosom za dobro odkupnino. (J. Jalen, Bobri 2, Rod, NB) | ||
| Mnogi so nasedli, kupili knjigo (naročniki so lahko izbirali med naravnost čudežnimi knjigami, med drugim z nasveti, kako spodbujati željo po seksu pri ženski), za nagrade pa so se obrisali pod nosom. (Delo, 5. jan. 2000, NB) | ||
| Predor Trojane je prvi izmed treh najbolj prestižnih objektov na slovenskem avtocestnem križu. In ravno pri njem je italijanskemu Grassettu uspel veliki met, največje domače gradbeno podjetje SCT pa se je moralo obrisati pod nosom. (Delo, 25. feb. 2000, NB) | ||
| Sodni senat je povsem sledil obtožnici, ki je natančno popisala, kako so se oškodovanci obrisali pod nosom za plačila. (Delo, 11. jul. 2000, NB) | ||
| Če ne bi imeli tistega nekaj litrov ostanka bencina, morda res ne bi nikoli uspeli. Če bi ga pokurili prejšnji dan ali še prej na poti navzgor po reki, bi se sedaj lahko obrisali pod nosom. Vrnilo bi nas, od koder smo prišli, plima je že z vso silo pritiskala. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pod nosom se obrisati za kaj je verjetno povezan z brisanjem nosu, usekovanjem, kar naj bi bilo zelo nepomembno, čeprav neizogibno in sitno opravilo. Zato je to lahko postalo prispodoba za nedoseganje, neuspešnost pri čem. V drugih jezikih ni pomensko ustreznih frazemov s tako besedno sestavo. Pomensko še najbližje je hr., srb. ostade komu šupalj nos v pomenu ‘biti izigran, ne dobiti nič’. V zvezi z brisanjem nosu pa je še hr., srb. obrisati komu nos ‘povedati komu zelo neprijetne stvari, ošteti koga, očitati komu kaj’. Podobno še gluž. nós wótrěć někomu ‘ošteti koga, pokazati komu, maščevati se komu’, nem. jmdm. eins auswischen; jmdm. den Kopf waschen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to go away empty-handed |
| it. | restare a bocca asciutta | |
| nem. | in die Röhre gucken | |
| mit langer/hängender Nase abziehen | ||
pomolíti nós [kám, od kód] ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| pogledati; pojaviti se v javnosti, iti med ljudi, ven | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Na dolgi ravnini v zadnjem delu dirkališča je Ralf nekajkrat pomolil nos iz zavetrja, toda Michaelu je vselej uspelo kot prvemu zapeljati skozi ovinek. (Delo, 11. jun. 2001, NB) | |
| Z OVK nimajo ničesar. Najbrž je zanje prvič slišal tudi uniformiranec, ki je za hip pomolil nos iz hiše. (Delo, 8. avg. 1998, NB) | ||
| Wulff meni, da imajo raziskovalci, ki si upajo pomoliti nos v mistične loge, le dve možnosti: »da bodisi ostanejo outsiderji, katerih ugotovitve insiderji obravnavajo kot nerazumne in s tem nepomembne, ali pa postanejo insiderji in s tem ne tvegajo le izgube kritične distance, temveč tudi izgubo verodostojnosti«. (Delo, 16. mar. 2002, NB) | ||
| Čim je pomolil nos na italijansko stran mejnega prehoda Fernetiči, so tržaški mejni policisti aretirali 38-letnega Ljubljančana Nedeljka Gojića. (Delo, 24. dec. 1998, NB) | ||
| Pri oknu sem moral danes uiti; a v posteljo sem položil debelo repo, da bode slabovidni dominus praefectus, če dolgi svoj nos vtakne v spalnico, menil, da je to Quintus, ki spi na vse pretege. (I. Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | pokazati nos |
| pomoliti nos | ||
| it. | mettere fuori il naso | |
potegníti kóga za nós ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| prevarati, ukaniti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Meni se je zdelo nenavadno dobro, da sem potegnil za nos celo nekoga iz družine … (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
| Toda namesto kovancev se je iz škatle po stopnicah skotalilo več vinskih steklenic in se žvenketaje razbilo. Timmy ju je očitno spet potegnil za nos. (Jordan Horowitz, Kako vzgojiti očeta, NB) | ||
| Roman mi je rekel, da ne bova šla daleč, pa se je naenkrat nabralo šest kilometrov. Pošteno me je potegnil za nos. (Delo, 7. avg. 2001, NB) | ||
| Prijeten fant je, rad se šali. Skupaj z drugimi je vesel, da so potegnili za nos graničarje in žandarje, financarje in karabinjerje. Tudi graničarji so zvedeli za prevaro. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
| Raztrgala je snemalno knjigo, poiskala je filme in sedla pred videorekorder. Ogledala si bo posneti material, natančno ogledala in skušala ugotoviti, kdo je koga potegnil za nos. (Sonja Koranter, Srečal me je Buda, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. vleči koga za nos. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to pull so.’s leg |
| fr. | bourrer le crâne de qn. | |
| faire marcher qn. | ||
| mener qn. en bateau | ||
| hr., srb. | povući koga za nos | |
| nem. | jmdm. einen Bären aufbinden | |
| jmdn. verschaukeln | ||
tenák nós iméti, gl. imeti [dober] nos [za kaj].
v nós gré kàj kómu ekspr.; pren. 3. os. ed.
| Pomen | ||
| 1. čuti se užaljenega, prizadetega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | To nekaterim ni bilo prav. Posebno kmečkim dekletom je to šlo v nos, češ glejte jo, cvetko vojaško, zemlja ji smrdi, noče si mazati rok s plevelom, oče je bil nemara grof, pa ji zato gnoj ne diši. (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) | |
| »Tale tvoja ženska tukaj že celo večnost ni spregovorila z mano. Le kaj sem naredila, da ji je šlo v nos?« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
| Renate Götschl je z zmago v superveleslalomu utišala kritike, ki jim je šlo v nos predvsem to, da so Avstrijke, daleč najboljše v hitrih disciplinah minulo sezono (na svetovnem prvenstvu so pobrale vseh šest kolajn), to zimo »zanemarile« smuk in superveleslalom in začele dosegati boljše rezultate v tehničnih disciplinah. (Delo, 17. jan. 2000, NB) | ||
| O Evropi in predvsem o Evropi menda razmišljajo nemški škofi. Še bolj kot o Evropi seveda o Nemčiji in nemški cerkvi kot veliki sili, ki ji gre v nos, da ji ukazujejo iz Rima in da tam odloča Poljak, Slovan, vzhodnjak … (Delo, 29. jan. 2000, NB) | ||
| Emma Bonino se ponuja Berlusconiju, Finiju pa gre odločna gospa bolj v nos kot separatist Bossi. (Delo, 16. feb. 2000, NB) | ||
| Tam je vadišče Golf kluba Cinkarna Celje. Toda dejstvo, da je nekdo še lani razrito in blatno umazano odlagališče spremenil v obsežno zelenico, da travo na njej vsak dan kosijo in po potrebi zalivajo, da se po njej s palicami za golf sprehajajo navdušenci golfa, gre nekaterim močno v nos. (Delo, 26. okt. 2000, NB) | ||
| 2. koga peče v nos | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »Kar pokličite me,« je Janez veselo rekel; kadilo, ki ga Štepič zažiga Trlepom, mu je šlo v nos. (I. Zorec, Stiški tlačan, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem v nos gre kaj komu pomeni primarno, da nos koga občuti vonj, ki ga draži, moti, preneseno na druge stvari pa pomeni, da kaj nasploh dela koga užaljenega, prizadetega. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | in die Nase fahren |
vídeti dálje od svôjega nósa, gl. ne videti dlje od svojega nosa.
vídeti dljé od svôjega nósa, gl. ne videti dlje od svojega nosa.
víhati [svój] nós [nad kom/čím] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ta Krača, ta jo zadene!« – »No, sedaj bode pa še bolj vihal svoj nos!« – »Škrice si bode napravil!« (J. Kersnik, Jara gospoda, NB) | |
| Če bi kdo utegnil vihati nos nad dostopom, češ da je pretežaven, naj kar pomisli na cerkljanske partizane, ki so, kot je povedala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovar, prenašali ranjence do soteske Pasice po potoku, zadnji del poti od slapa naprej pa po dvižnem mostu, ki je tam še danes. (Delo, 27. maja 1998, NB) | ||
| Kmalu se je podomačil in vihal nos, da bi ulovil vanj laskavega in sladkega kadila in ga prvič zanjuhal s polnimi pljuči. (F. Lipuš, Zmote dijaka Tjaža, NB) | ||
| Čeprav je Novomeščan ob pogledu na olimpijsko progo vihal nos, je lani z odliko – z zmago na dirki za VN Commonwealtha – opravil »generalko«. (Delo, 22. maja, 2000, NB) | ||
| Mnoge je navdušil, marsikdo pa je vihal nos nad njegovim svojstvenim slogom in mu napovedoval kratko življenje. A vse kaže, da njegov trenutek ne bo minil tako hitro. (Delo, 28. mar. 2002, NB) | ||
| S tem je Slovencem jasno povedal, kdo je v resnici njihov cesar. Pri čemer je gotovo marsikdo ogorčeno zmajeval z glavo in užaljeno vihal nos. (Delo, 7. jun. 2003, NB) | ||
| Radio se je prav v prvi svetovni vojni iz nenavadnega izuma, nad katerim je italijanska vlada še konec 19. stoletja vzvišeno vihala nos (kar je podžgalo Marconijevo odločno mater, da je sina z njegovimi aparaturami vred poslala v Anglijo), prelevil v nepogrešljivo tehnologijo v miru in vojni. (Delo, 11. dec. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vihati [svoj] nos [nad kom/čim] je nastal v povezavi z reakcijo koga na smrad, umazanijo ipd., ki se kaže z vihanjem nosu. Ta zunanja reakcija se je prenesla na izražanje odklonilnega obnašanja nasploh. Frazem pri iztočnici Nase omenja že Cigale (II, 1081), ko nem. die Nase rümpfen razlaga s sln. nos vihati, pomerdniti, merdati z nosam, nach M. (tj. po Murku, op. J. K.) nos ferkati, za njim tudi Plet. (I, 716): nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict. ter Glonar (SSJ, 242): nos vihati nad kom, čim: prezirljivo se zmrdavati. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to turn up one’s nose at so./sth. |
| to look down one’s nose at so./sth. | ||
| češ. | ohrnovat nos nad kým, čim | |
| krčit nos nad kým, čim | ||
| ohrnovat nos po kom, čem | ||
| fr. | faire le dégoûté | |
| rechigner | ||
| faire la fine bouche | ||
| cracher sur qn./qc. | ||
| it. | arricciare il naso | |
| torcere il naso | ||
| nem. | die Nase über jmdn., über etwas rümpfen | |
| die Nase kraus ziehen | ||
| rus. | vorotit’ nos ot kogo, čego | |
| krutit’ nosom | ||
[visôko] dvígati nós, gl. [visoko] dvigovati nos.
[visôko] dvígniti nós, gl. [visoko] dvigovati nos.
[visôko] dvigováti nós ekspr.; pren., tudi dvigati, dov. dvigniti
| Pomen | ||
| ošabno se vesti, biti domišljav | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Godi jim, klicalkam smrti. Glej, kako dvigujejo nosove, kako si oblizujejo s silo iztisnjene solze. To je takšna silna pohota, taka perverznost od njih, da gre človeku mraz po hrbtu. (Drago Jančar, V Filisteji, NB) | |
| Končno je sonce razkrojilo meglo in prijetno je sedeti zunaj. Sonce je priklicalo tudi vedrino v stavbe na nasprotnem bregu, ki se vse načičkane s svežim beležem in novimi štukaturami kot pisane sadne torte z belo, stepeno smetano tesno držijo pod rokami, stikajo z rameni ter prevzetno dvigujejo nosove proti strmim bregovom debri, po kateri teče temno rjava Tepló, razredčena z zdravilno vodo. (Delo, 19. dec. 1998, NB) | ||
| Dedci so se seveda nemudoma podvizali za šank, babe so se strastno potopile v klepet, otroci pa so med mletjem in lizanjem nedeljskih priboljškov s široko razprtimi očmi nemudoma obstopili »žabjeokega« slikarja. Kot je kazalo, je ta prežal samo na to priložnost in nemudoma spremenil svoje prej še skromno vedenje, saj se je krog okrog njega vedno bolj gostil, najprej z radovednimi babnicami, kasneje pa so pričeli pristopati tudi resni možje. Pričel je visoko, da, zelo visoko dvigati nos, pogled se mu je vse pogosteje in vedno dlje izgubljal nekje v nebesni modrini, gibi pa so mu postajali vse bolj podobni prefinjeni eleganci baletnikov. (Mladina 2005, št. 33, NB) | ||
| Kramnik je po zmagi nad Kasparovom, ki mu je prinesla naslov neuradnega svetovnega prvaka, visoko dvignil nos in za nagradni sklad zahteval vsaj dva milijona dolarjev. Ampak že kaj kmalu se je pokazalo, da nihče ni pripravljen plačati takšne cene. (Delo, 2. feb. 2004, NB) | ||
| In če oni nimajo težav s tem, ne vem, zakaj bi jih imeli naši režiserji. V Sloveniji pač ne vidim nobenega Hanekeja, von Trierja ali Kiarostamija, ki bi lahko dvignil nos in rekel, svoje mojstrovine lahko snemam samo na 35-milimetrski trak. (Delo, 9. dec. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [visoko] dvigovati nos je lahko nastal po analogiji s frazemi hoditi z dvignjeno glavo, dvigati glavo in nositi glavo pokonci. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to go around with one‘s nose in the air |
| češ. | chodit s nosem vzhůru | |
| fr. | prendre des grands airs | |
| porter le nez au vent | ||
| gluž. | nós wysoko nosyć | |
| hr., srb. | dizati nos [visoko] | |
| nem. | die Nase hoch tragen | |
| hochnäsig sein | ||
| rus. | zadirat‘ nos | |
| hodit‘ s zadranym nosom | ||
vléčenje za nós, gl. vlečenje.
vléči kóga za nós ekspr.; pren., dov. potegniti
| Pomen | ||
| varati koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Drzni ste, dečko,« je pribil in izpahnil brado po Mussolinijevem vzorcu. »Premladi pa tudi, da bi vlekli za nos stare ljudi.« (C. Kosmač, Gosenica, NB) | |
| Stava gospoda Fogga – je nadaljeval Fix – ni nič drugega kot pretveza, s katero vleče za nos vas in svoje tovariše iz kluba Reform, kajti bilo mu je do tega, da si zagotovi vašo neprostovoljno soudeležbo. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | ||
| Odpokliči me, gospa, nobenega smisla in mika ni več v tej pustolovščini. Oglasi se, reci vendar kaj, ne boš se menda pustila vleči za nos. Vedel sem, da sneževec ne obstaja; neulovljivi snežni človek je samo bajka iz prejšnjega tisočletja. (Miha Remec, Lovec, NB) | ||
| Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete sedem let staro; samo varite, da me ne boste vodili za nos! (F. Levstik, Martin Krpan z Vrha, NB) | ||
| Pa reci, da ni res, pa reci, če moreš, da lažem, hudovernik ti, hinavec ti, goljuf nemarni. Ti si mene za nos vodil, ti si moj denar zapravljal, ti si meni obljubil, da me vzameš. Pa si se zmenil z njo, pa si se. (Ivan Pregelj, Mlada Breda, 1913, 155) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vleči koga za nos z različicama voditi koga za nos in dovršnim potegniti koga za nos je nastal po načinu, da so ljudje nekdaj nekaterim močnim živalim zaradi lažjega obvladovanja namestili skozi nosnice obroč, npr. biku, medvedu, konju, oslu. Ustrezni frazemi so v mnogih evropskih jezikih. Po posamostaljenju glagola vleči je nastal nov frazem vlečenje za nos. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to lead so. on |
| češ. | vodit koho za nos | |
| tahat koho za nos | ||
| fr. | mener par le nez | |
| jouer un tour à qn. | ||
| mener qn. en bateau | ||
| gluž. | z nosom mróčele worać | |
| z nosom njebjesa worać | ||
| hr., srb. | vući koga za nos | |
| voditi koga za nos | ||
| it. | menare qc. per naso | |
| prendere qc. per il bavero | ||
| nem. | jmdn. an der Nase herumführen | |
| auf die Schippe nehmen | ||
| zum Besten halten | ||
| rus. | vodit’ za nos | |
vodíti kóga za nós, gl. vleči koga za nos.
vtakníti [svój] nós v kàj, gl. vtikati [svoj] nos v kaj.
vtíkati [svój] nós v kàj ekspr.; pren., dov. vtakniti
| Pomen | ||
| vmešavati se; vtikati se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zdaj je bil vhod prost, vendar ga niso pustili odprtega, marveč so v obeh naslednjih dneh zgradili zasilna lesena vrata, ki so radovednežem prepovedovala vtikati nos v še neodkrite skrivnosti. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | |
| Če se ustavimo samo pri sosedih Avstrijcih. Res je, da smo dobršen del zgodovine pluli skupaj, vendar jim to ne daje pravice, da bi vtikali nos v vse naše zadeve. (Delo, 13. mar. 2001, NB) | ||
| Oglas je namenjen vsem sosedam sveta, ki bi morale vtikati nos v zadeve svojih sosed z obarvanim očesom. (Delo, 21. jun. 2002, NB) | ||
| Mafija pa tudi. Nekaj dni prej so v avtomobilu našli prerešetana odvetnika in kriminalista, ki sta vtikala nos tja, kamor nikakor ne bi smela. (Delo, 20. apr. 2002, NB) | ||
| Politika je v krizi, zato noče, da bi novinarji vtikali nos v njene zadeve, kajti za novinarji vedno pridejo tudi sodniki, je dogajanje komentiral eden najbolj prodornih kolumnistov Giorgio Bocca. (Delo, 29. jan. 1999, NB) | ||
| Bil je ta gospod doctor utriusque iuris in brez dvojbe kak advokat ali kaj enakega. Moral je v vsako stvar vtakniti svoj nos! (I. Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
| Gonja proti njej, zdaj je že v pokoju, se je menda začela zato, ker si je skupaj še z eno od zaposlenih drznila vtakniti »nos« v lastninjenje omenjenega podjetja. (Delo, 2. feb. 2002, NB) | ||
| Stvar je namreč treba na veliko komentirati. V vse je treba vtakniti nos. (Delo, 1. mar. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vtikati [svoj] nos v kaj izhaja iz živalskega sveta. V tem mnoge živali, med njimi tudi pes, svoje življenje v mnogočem uravnavajo in ohranjajo s svojim nosom, tj. z odkrivanjem in prepoznavanjem vonjev okoli sebe. Preneseno na človeka se je razvil pomen nezaželenega odkrivanja skrivnosti drugih, kar je približno enako možno povedati tudi z glagolom vohljati, človek, ki kaj takega poklicno počne, pa se imenuje vohun. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to poke one’s nose into sth. |
| češ. | strčit nos kam | |
| fr. | fourrer son nez dans qc. | |
| mettre son nez dans qc. | ||
| hr., srb. | gurati [svoj] nos u što | |
| zabadati [svoj] nos u što | ||
| it. | ficcare il naso in q.c. | |
| mettere il naso in q.c. | ||
| nem. | die Nase in alles stecken | |
| rus. | sovat‘ [svoj] nos | |
| sunut’ nos kuda | ||
z dólgim nósom ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| razočarano; brez uspeha | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Med ljudmi se širijo zgodbe o naivnežih, ki so nasedli različnim obljubam: nekateri med njimi so se na primer z nepremičninskimi agenti brez kakršnihkoli pogodbenih papirjev dogovorili za kupčije. V najboljšem primeru so ostali z dolgim nosom, v najslabšem brez denarja. (Delo, 8. avg. 1998, NB) | |
| »… potencialnim kupcem je treba razumljivo pojasniti, da gre za posebne ponudbe, ki jih je mogoče kupiti le po vzorcu: na dan odhoda na počitnice v neko državo ali letovišče prideš na letališče, počakaš, ali bo morda na letalu prosto mesto zate, in če je, kupiš počitnice po nižji ceni od siceršnje, prodajne. Seveda je povsem mogoče, da odideš domov z dolgim nosom,« opozarja Boris Farkaš, direktor Intelekte. (Delo, 9. jul. 2003, NB) | ||
| Danes se bo namreč nadaljeval pripravljalni postopek proti Slobodanu Miloševiću, obtoženemu vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Za omejeno število mest v sodni dvorani se je potegovalo veliko novinarjev, a so mnogi Churchillplein zapuščali z dolgim nosom, saj njihovega imena ni bilo med izbranci tribunala. (Delo, 14. jun. 2002, NB) | ||
| Vse kaže, da se menjalničarjem in verjetno še marsikomu le splača malo globje seči v žep in kupiti pravo varnostno steklo, ki marsikaj prenese. Pred dnevi sta morala z dolgim nosom iz menjalnice na avtobusni postaji pobegniti razbojnika, ki sta se nad stekleno pregrado spravila kar z granitno kocko. (Delo, 26. jan. 2002, NB) | ||
| A britanska politika do EU je pogosto povzročala slabše, namesto boljših odnosov med državami članicami. Če smo pred novo pobudo EU, ji po tradiciji nasprotujemo, glasujemo proti njej, smo preglasovani, nato pa se z dolgim nosom odločimo. (Delo, 4. mar. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. oditi z dolgim nosom. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | gluž. | z dołhim nosom |
| z kisałym nosom | ||
| nem. | mit einer langen/hängenden Nase abziehen | |
| mit einem langen Gesicht zurückbleiben | ||
| mit hängendem Kopf zurückbleiben | ||
zalopútniti kómu vráta pred nósom, gl. vrata.
zapréti kómu vráta pred nósom, gl. vrata.
Dostopnost