Ábrahamov otròk, gl. Abrahamov.
Ádamov otròk, gl. Adamov (adamov).
bíti vêlik otròk ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti otročji, naiven | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Postala je njegova žena in otroke mu je rodila. Po tistem sta cerkveno klop zamenjala za domačo ob krušni peči, le da Jura, ki je po navadi molil naprej, zaupljiv pač, do smrti velik otrok, živeč v strahu božjem in spoštovanju do bližnjega, še opazil ni, da ženina molitvenost z leti čedalje bolj peša. (Gitica Jakopin, Duša kaj želiš, NB) | |
| Nazadnje, ko je Ernie Els igral na Odprtem prvenstvu Velike Britanije v golfu na igrišču Royal St. George, je bil le velik otrok z dobrim zamahom in brez iluzij o tem, da bi lahko zmagal na turnirju. (Delo, 17. jul. 2003, NB) | ||
| Saj ne rečem, da jih v najstniških letih, ko jih beremo kot obvezno šolsko čtivo, ne dojamemo. Toda ko je človek par desetletij starejši in sam od življenja preizkušen, vidi v njih še vse drugo kot takrat, ko je bil le velik otrok. (Delo, 7. sep. 2002, NB) | ||
| Pozneje je večkrat obžaloval, da je bil tako trpek, jaz pa se zavedam, da drugače ni moglo biti, sicer bi ne bil Pregelj, velik pisatelj svojega časa, velik otrok sam na sebi, veliko nasprotje pobožnosti in grehotnosti, dobrote in demoničnega nemira. (Delo, 15. apr. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti velik otrok je po nastanku primera, ki odraslega primerja z otrokom oziroma z njegovimi tipičnimi lastnostmi. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | biti veliko dijete |
| nem. | ein großes Kind sein | |
| ein naiver Mensch sein | ||
jokáti kot otròk ekspr.; primera, dov. razjokati se, zjokati se
| Pomen | ||
| jokati močno, brez obvladovanja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nič ni mogel spregovoriti. Za rokami je lovil roke Juretu in reševalcema, jih poljubljal in jokal kot otrok. Ob tem so bili tudi reševalci do solz ganjeni in vsi srečni stali na tratici poleg Jošta, ki je govoril in se zahvaljeval samo s solzami in hvaležnimi vzdihljaji. (F. S. Finžgar, Oj mladost…, NB) | |
| A katastrofa (18. mesto) na SP 2002 je pomenila hud udarec za Bielso. Pravijo, da je po remiju s Švedsko v garderobi jokal kot otrok. (Delo, 16. sep. 2006, NB) | ||
| Devetintridesetletni Ljubljančan, ki je sedel na zatožno klop zaradi posilstva, je po razglasitvi sodbe krčevito jokal kot otrok, ko je slišal, da so mu sodniki izrekli oprostilno sodbo. (Delo, 13. dec. 2000, NB) | ||
| Zmanjkalo mu je pet centimetrov. Devetindvajsetletni Italijan, ki je v karieri dobil že 14 šprintov, je v cilju opravičeno jokal kot otrok, saj je bil med vsemi šprinterji najmočnejši. (Delo, 20. maja 1998, NB) | ||
| Morda tega res ne vem, vendar pa zanesljivo vem, da je bilo marca ubitih kar sedemnajst otrok v eni sami hiši. Jokal sem kot otrok. (Delo, 22. avg. 1998) | ||
| Fotofiniš jim je prisodil zmago z 0,08 sekunde prednosti. Na slovesni podelitvi odličij kake pol ure kasneje so veteranu številnih velikih bojev zaradi popolne izčrpanosti tako popustili živci, da se je razjokal kot otrok. (Delo, 6. dec. 2004, NB) | ||
| Odrasel sem in postal mož. Odkolovratil sem po prašni cesti vzdolž železniških tirov do Savinje, zavil ob reki navzgor po Nabrežju svobode, sedel na eno izmed klopi in se razjokal kot otrok. (Marjan Rožanc, Ljubezen, NB) | ||
| Mož, ki je ponavljal nun cia lassamu a muntagna, se je zjokal kot otrok, ko se je umaknil in je – kot vsi drugi okrog njega – nemočno opazoval, kako se žičnica, od katere je živelo veliko ljudi v teh krajih, podira, ječi pod težo velikanskih rdečih kamnov in naposled izgori v žareči tekočini, ki prihaja z vrha. (Delo, 4. avg. 2001, NB) | ||
| Zmaga je gotovo dobra za mojo samozavest, saj sem premagal Millarja, specialista za vožnjo na kronometer, ki se je pripravljal le na to etapo,« je bil sprva zadržan Nozal, ki pa je nekaj trenutkov kasneje pokazal, koliko mu pomeni ta zmaga, ko se je kot otrok zjokal v objemu športnega direktorja Onceja Manola Saiza. (Delo, 20. sep. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera jokati kot otrok z dovršnima različicama razjokati se kot otrok in zjokati se kot otrok temelji na še eni tipični lastnosti otrok, da svoje slabo počutje ali žalost brez zadržkov izražajo, sporočajo z jokom. Ustrezni hrvaški ali srbski frazem je plakati kao malo dijete. | ||
nosíti otrôka pod sŕcem ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti noseča (ne javno) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Bila je še zmerom lepa in, odkar je nosila otroka pod srcem, tako prečudno nežna in dobra. Obraz ji je razodeval samo ljubezen in skrb. (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB) | |
| Žena njegova plane z otrokom v kočijo. Dela vsa bleda, objokana – nikoli ne pozabim tega pogleda – oklepa z eno roko vrat svoji pravi materi, po kateri je tolikanj hrepenela, katero je danes našla, z drugo pa se je poslavljala od žene, katera jo je vzredila, in kakor se je videlo zdaj, ljubila tako, kakor ne ljubi vsaka mati otroka, ki ga je pod srcem nosila. (Josip Stritar, Zorin, NB) | ||
| Med nosečnicami, za katere so bile usodne poškodbe, je bilo kar 31 odstotkov umorjenih. Kar 56 odstotkov žensk, ki so pod srcem nosile otroka, je bilo ustreljenih, druge so do smrti zabodli z nožem ali zadavili oziroma zadušili. (Delo, 28. feb. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nositi otroka pod srcem, prav tako sopomenski biti v drugem stanju, spada med izraze, ki olepševalno ali prikrito označujejo nosečnost ženske, ki je že od nekdaj stanje, o katerem se ni smelo naravnost, odkrito govoriti. Predložna sestavina pod srcem nakazuje fiziološko umeščenost plodu v ženskem telesu za razliko od zunanjih na rami, na rokah. Frazem nositi otroka pod srcem je sicer svetopisemskega porekla: Elizabeta sprejema v hišo sorodnico Marijo. Napolnjena s Svetim Duhom jo pozdravlja: »Blagoslovljena, ti med ženami!« Zares je blagoslovljena. Pod srcem nosi otroka, ki združuje v sebi vse čase, ki se vanj stekajo vsa hrepenenja, v njem udejanjajo vsa upanja. Vsi kraji so vanj zazrti, kakorkoli je kje lepega, dobrega, resničnega, se v njem ogleduje. Zgodovina dobiva v njem svoj smisel (Luka 1, 41–43). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | nosit dítě pod srdcem |
| hr., srb. | nositi dijete pod srcem | |
| nositi dijete pod grudima | ||
| nem. | ein Kind unter dem Herzen tragen | |
| in anderen/gesegneten Umständen sein | ||
otròk je na póti ekspr.; olepš., tudi pret.
| Pomen | ||
| je noseča, pred porodom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Danny, navdušena sem bila, ko sem izvedela, da je otrok na poti. Kako je z njo?« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | |
| Ko je Novell kupil SuSE, ni kupil Linuxa, ker je ta pač še vedno prost, ampak le znano blagovno znamko, predvsem pa znanje programerjev, ki so ga razvijali in ki so se tako iz prostih prelevili v tržne. Od nečesa je, ko je diploma v žepu in prvi otrok na poti, pač treba živeti. (Monitor, maj 2004, NB) | ||
| Vendar podatki kažejo, da se staršem to le ni vedno izšlo. Še posebej, če je bil že na poti otrok, je bilo sramoto treba preprečiti in glede stanu zamižati vsaj na eno oko. (Delo, 29. jul. 2003, NB) | ||
| »Laž v članku v Slovenskih novicah je to, da sem vzela moža in očeta štirim otrokom. Ni res, da je bil četrti otrok na poti,« pravi Helena Blagne Zaman, ki pravi, da je sicer vedno za zdrav trač. (Delo, 11. mar. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem otrok je na poti je še eden od olepševalnih izrazov, ki prikrito, po ovinkih namigujejo, da je ženska noseča, pred porodom. | ||
otròk svôjega čása knj., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Otrok svojega časa si,« je dejala Frances in prepoznala znane argumente. »Mi smo prestari, da bi prekinili z Izraelom.« (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | |
| Trubar je bil otrok svojega časa, produkt tedanjih razmer v slovenskih deželah; ni stal kakor drevo v puščavi, temveč je bil samo besednik svojega naroda, glas časa, njegovih zahtev in njegovih želja. (I. Cankar, Trubar in Trubarjeve slavnosti, Govori in predavanja, NB) | ||
| Avtobiografija morda njegovega življenja ne povzema do črke natančno in verodostojno, je pa napisana v njegovem tipičnem pravljičarskem slogu, izpiljenem do potankosti. V njej veje duh romantike, Andersen je pač bil tipični otrok svojega časa. (Delo, 2. mar. 2005, NB) | ||
| Četudi se je po eni strani kazal kot klasični otrok svojega časa in si že zgodaj pridobil tudi akademske časti, je Turner z mnogimi svojimi deli pokazal, da hodi po čisto svoji poti, na kateri sledi predvsem močnim notranjim ustvarjalnim vizijam. (Delo, 2. nov. 2004, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | být ditětem své doby |
| hr., srb. | dijete svojega vremena | |
| it. | essere figlio del suo tempo | |
| nem. | ein Kind seiner Zeit | |
pričakováti otrôka ekspr.; pren., olepš., o ženski, paru
| Pomen | ||
| biti noseča, biti pred porodom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mlad mornariški častnik zahteva od predstojnika, da mu odobri dopust. Ko ga vprašajo za razlog, jim pove veselo novico: »Moja žena pričakuje otroka.« »Toda, poslušajte, dragi moj, vaša prisotnost je bila morda potrebna, da se stvar začne. Zdaj pa je popolnoma odveč!.« (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | |
| »Ko pa sem se odločila za rojstvo otroka, se je zapletlo. Vsem vpletenim sem naenkrat v breme,« je razočarana 34-letna Marjana Dobrin, ki konec februarja pričakuje otroka. (Delo, 19. feb. 2004, NB) | ||
| Ko je prekršila celibat, je bila javnost prepričana, da je to storila, ker se je zaljubila ali pa pričakuje otroka. (Delo, 5. okt. 2002, NB) | ||
| Romuni bodo tako kar najhitreje zapustili našo državo, še posebej pa se mudi domov zakonskemu paru, ki pričakuje otroka. (Delo, 6. jan. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pričakovati otroka je verjetno nastalo iz prvotnega *pričakovati rojstvo otroka. Z izpustom sestavine rojstvo je nastal olepševalni izraz, ki samo namiguje na bližnji (veseli) dogodek. Na to kaže tudi frazem biti v [veselem] pričakovanju. | ||
razjókati se kot otròk, gl. jokati kot otrok.
razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, gl. veseliti se [koga/česa] kot otrok.
spáti kot otròk ekspr.; primera, dov. zaspati
| Pomen | ||
| mirno in trdno spati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zaskrbelo naju je za Dušana. Izkazalo se je, da je neki gospe postalo slabo, najin kolega pa je spal kot otrok in sploh ni vedel za dogajanje pred hotelom. (Delo, 26. nov. 1998, NB) | |
| Vidiš, Trtnik, del naših dobrih Slovencev pa čepi doma, od strani vse to opazuje in posluša govorice o našem boju. Bere časopise, se pogovarja, posluša radio, zvečer se pa stisne k svoji ženki, se požvižga na ves svet in zaspi kot otrok. (Matevž Hace, Naši obrazi, NB) | ||
| Takó zopet sedí nocoj bled in zamišljen ob odprtem oknu in gleda v zvezdnato nebó. Zopet mu stiska srcé brezmejna žalost, goreče hrepenenje. Solzé mu tekó po licih, in v solzah zaspí kakor otrok. (Ivan Cankar, Morala, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | spát jako dítě |
| usnout jako dítě | ||
| hr. | spavati kao beba | |
| rus. | spat’ kak rebënok | |
| zasnut’ kak rebënok | ||
| slš. | spat’ ako [malé] diet’a | |
velíko bábic – kílav otròk, gl. babica.
veselíti se [kóga/čésa] kot otròk ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo se veseliti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | General se je veselil remija kot otrok. (Delo, 25. jul. 2001, NB) | |
| Kupec v moskovski lekarni se veseli kot otrok, ko dobi v roke zavitek preparata. Prodajalka mu svetuje, naj kupi še škatlico aspirina, da carina ne bo posumila. (Delo, 14. nov. 2002, NB) | ||
| Če je Vodovnik potihem pričakoval rekord, saj letos redno meče prek 20 m, pa je bil met Kozmusa čez 80 m tudi zanj velikansko presenečenje. Meta čez sanjsko mejo se je veselil kot otrok. (Delo, 19. jun. 2006, NB) | ||
| Zgovoren prodajalec obledelih razglednic na začetku Knez Mihailove ulice – »sem inventar beograjskega mestnega jedra«, se predstavi – se je razveselil kot otrok: »Že dolgo me ni nihče fotografiral. Dajte!« (Delo, 16. okt. 2002, NB) | ||
| Večno mesto mu ustreza v vseh pogledih. Dresa, ki mu ga je te dni podaril kapetan Rome Francesco Totti, se je razveselil kot otrok. (Delo, 8. jul. 2005, NB) | ||
| Dolgo sem mislil, da so ‘šminkerji’, ki si nikoli ne umažejo uniform. Ko pa so prvič pomagali mojim možem, sem se jih razveselil kot otrok. (Delo, 15. apr. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera veseliti se [koga/česa] kot otrok temelji na dejstvu, da se otroci veliko bolj razveselijo daril, se navdušijo za nove stvari kot odrasli. | ||
vsák otròk [tó] vé ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| je splošno znano; je zelo lahko, preprosto | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Na razpotju, pod križem, kdor pride sem v nočni ali tej jutranji uri, temu se zmeša. To vejo, vsak otrok ve, zato nikogar ni, zato lahko brez skrbi počivaš. (D. Jančar, Galjot, NB) | |
| Modroval sem tako, ker sem slišal modrovati tako druge. Vsak otrok ve, kako proso kruh kazi, da se človeku gabi. Ali ta neokusnost, ta omlednost me ni spametovala; dejal sem: Komur ne diši prosen kruh, ni vreden nobenega, dasiravno niti meni ni dišal. (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Jaz pa menim, če je v njej kaj resnice, da se je pripetila nekoliko drugače. To ve vsak otrok, da so kače vse zvite in hudičeve. (J. Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, NB) | ||
| Vsak otrok ve, da se vse naše ptice ne selijo, ampak da mnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vse tiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v najhujši zimi znajo najti če že ne zadostne, pa vsaj najpotrebnejšo hrano! (Fran Erjavec, Domače in tuje živali, NB) | ||
| Fra Prava reč! To bi znal vsak otrok! Toda skočiti z dvorišča sem gor, kakor znam jaz, tega ne zna vsak! (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| Maxa Ernsta (1891–1976) je navdihnila, da je izumil – otiranko ali frotaž. Postopek pozna vsak otrok: na predmet položiš papir in drgneš po njem s svinčnikom, dokler se ne pokažejo reliefni obrisi. (Delo, 11. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vsak otrok [to] ve je nastal po predstavi, da je, kar ve vsak otrok, lahko, preprosto in nekomplicirano ter splošno znano. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | každé dítě [to] ví |
| každé dítě [to] zná | ||
| rus. | эto znaet každyj rebënok | |
| эto vsem izvestno | ||
| эto každyj durak znaet | ||
vsák otròk [tó] zná, gl. vsak otrok [to] ve.
zaspáti kot otròk, gl. spati kot otrok.
zjókati se kot otròk, gl. jokati kot otrok.
Dostopnost